Tožba družbe Ultradent Products, Inc., in Michaela J.S. Renoufa proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 14. junija 2004

(Zadeva T-237/04)

(2004/C 251/37)

Jezik postopka: angleščina

Ultradent Products, Inc., South Jordan (Utah, ZDA), in Michael J.S. Renouf, stanujoč v Bruslju, Belgija, ki ju zastopata S. Crosby in C. Bryant, Solicitors, sta dne 14. junija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

S tremi pismi z dne 27. oktobra 2003 je drugotožeča stranka predložila Komisiji tri zahteve za dostop do dokumentov, povezane z vprašanjem, ali naj bi se proizvodi za beljenje zob klasificirali kot kozmetični proizvodi ali kot medicinski pripomočki. Natančneje je drugotožeča stranka zahtevala dostop do dokumentov, ki se nanašajo na pritožbo na Komisijo v imenu prvotožeče stranke, v kateri nasprotuje klasifikaciji zadevnih proizvodov s strani organov Velike Britanije, do dokumentov, ki se nanašajo na pripravo odgovora komisionarja Borina na pisno vprašanje Komisiji glede teh proizvodov, in končno do vseh dokumentov Komisije, ki se nanašajo na vprašanje klasifikacije takih proizvodov. Obenem je drugotožeča stranka, ki je solicitor, v svoji prošnji izjavila, da nastopa v imenu prvotožeče stranke.

Potrdilne prošnje so bile vložene 16. decembra 2003. Komisija je 17. decembra 2003 odgovorila na prvotne prošnje, nakar sta tožeči stranki 7. januarja vložili nadaljnjo potrdilno prošnjo, s katero sta smiselno umaknili tri prejšnje potrdilne prošnje z dne 16. decembra. Komisija je odgovorila na prošnjo z dne 7. januarja 2004 s pismom z dne 5. aprila 2004. Le temu so bili priloženi številni dokumenti.

Tožeči stranki trdita, da je upravni postopek pokazal, da, poleg razkritih dokumentov tožečima strankama v pismu z dne 5. aprila 2004, zagotovo obstajajajo še številni dokumenti v sporni zadevi, za druge dokumente pa se to lahko domneva. Po mnenju tožečih strank so vsi ti dokumenti v okviru prvotne prošnje in so v posesti Komisije, vendar tožečima strankama niso bili razkriti. Na podlagi tega tožeči stranki smatrata pismo z dne 5. aprila 2004 kot odločbo, s katero je bil zavrnjen dostop do vseh teh dokumentov, in zahtevata, da se jo razglasi za nično. V utemeljitev njune prošnje se sklicujeta na kršitev člena 8 Uredbe 1049/2001 (1), Uradni list L 145 z dne 31.05.2001, str. 43-48 in te uredbe na splošno. Nadalje trdita, da Komisija ni podala razlogov za neodobritev dostopa do zagotovo obstoječih dokumentov niti se ni sklicevala na nobene izjeme od pravice do dostopa, s katerimi bi upravičila svojo zavrnitev.

(1)  Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.