1.

Ali se v členu 10 ES utemeljeno načelo sodelovanja lahko razlaga v tem smislu, da je tudi neko nacionalno sodišče na podlagi predpostavk zapisanih v sodbi Sodišča v pravni zadevi Kühne & Heitz dolžno preveriti pravnomočno sodno odločitev in jo razveljaviti, če ugotovi, da je bilo z njo kršeno pravo Skupnosti? Ali v primerjavi z upravnimi odločitvami obstajajo za preveritev in umik sodnih odločitev vsekakor še druge predpostavke?

2.

V primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje:

Ali je v členu 534 ZPO (avstrijski zakon o pravdnem postopku) določeni rok za umik sodne odločitve, ki je v nasprotju s pravom Skupnosti, združljiv z načelom polne učinkovitosti prava Skupnosti?

3.

Prav tako v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje:

Ali predstavlja mednarodna (oz. krajevna) nepristojnost, ki ni bila popravljena po členu 24 Uredbe Sveta št. 44/2001 (1) z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju: uredba), kršitev prava Skupnosti, ki po omenjenih načelih lahko ovrže pravnomočnost sodne odločitve?

V primeru pritrdilnega odgovora na tretje vprašanje:

4.

Ali mora pritožbeno sodišče preizkusiti vprašanje mednarodne oz. krajevne pristojnosti po uredbi, če je odločitev o pristojnosti prvostopenjskega sodišča sicer že pravnomočna, odločba o glavni stvari pa še ne? Ali je v primeru pritrdilnega odgovora ta preizkus treba izvesti po uradni dolžnosti ali le na zahtevo ene od strank v postopku?

1.

Ali pomeni neka zavajajoča obljuba nagrade, ki je pobuda za sklenitev pogodbe, torej ki pripravi podlago za sklenitev pogodbe, dovolj tesno povezavo z nameravano sklenitvijo potrošniške pogodbe, da se za iz tega izhajajoče zahtevke lahko uporabi pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe v smislu člena 15(1)(c) uredbe?

Za primer, da je odgovor na prvo vprašanje odklonilen:

2.

Ali se pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe lahko uporabi za zahtevke iz nekega predpogodbenega dolžniškega razmerja in ali predstavlja neka zavajajoča obljuba nagrade, ki pomaga pripraviti podlago za sklenitev pogodbe, dovolj tesno povezavo z iz tega izhajajočim predpogodbenim dolžniškim razmerjem, da se tudi v tem primeru lahko uporabi pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe?

3.

Ali se pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe lahko uporabi le tedaj, ko so od podjetnika objavljeni pogoji za sodelovanje v nagradni igri izpolnjeni, tudi če ti pogoji za materialni zahtevek po členu 5j KSchG (avstrijski zakon o varstvu potrošnikov) sploh niso pomembni?

Za primer, da sta odgovora na prvo in drugo vprašanje odklonilna:

4.

Ali se pravilo določitve sodne pristojnosti za potrošniške pogodbe lahko uporabi za poseben zakonsko normiran pogodbeni izpolnitveni zahtevek sui generis oziroma za fingirani kvazi pogodbeni izpolnitveni zahtevek sui generis, ki nastane zaradi podjetnikove obljube nagrade in zahteve potrošnika po tej nagradi?