„Ali se člen 34 Direktive 93/38/ES (1) (ali analogen člen 36 Direktive 92/50/ES (2)) lahko razlaga dinamično, tako da omogoča da naročnik v primeru oddaje naročila po metodi ekonomsko najugodnejše ponudbe določi merila na splošni način v javnem razpisu ali pa v razpisni dokumentaciji, tako da strokovni komisiji prepusti eventualno nadaljnjo podrobnejšo določitev in/ali dopolnitev, če je to potrebno, ter vedno pod pogojem, da se taka podrobnejša določitev in/ali dopolnitev opravi pred odpiranjem zapečatenih ponudb ter da ne ta vsebuje novih elementov glede na merila, ki so bila predhodno določena v javnem razpisu, ali pa je nasprotno to določbo treba razlagati kot strogo, tako da naročnika obvezuje, da merila za oddajo analitično določi v javnem razpisu ali pa v razpisni dokumentaciji, in v vsakem primeru pred priznanjem sposobnosti ali vabilom, ter izključuje kakršenkoli poseg strokovne komisije, s katerim bi ta podrobneje določila in/ali dopolnila prej omenjena merila ali pa določila podrubrike ali dodatne delitve pri ocenjevanju, saj mora biti vsaka navedba meril oddaje zaradi razlogov trasparentnosti vsebovana v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji?

Ali je skladno s pravom Skupnosti stališče, ki ga tradicionalno zastopa sodna praksa Consiglio di Stato, ki dopušča, da bi bilo strokovni komisiji dovoljeno poseganje v obliki dopolnitve meril pred odpiranjem zapečatenih ponudb?

Ali v okviru dinamične razkage takega pravila, ki bi ga utemeljeval izraz ‚če je mogoče’, naročnik lahko sprejme določbe razpisa, ki za enega od meril oddaje (v konkretnem primeru način in podrobnosti organizacije in podpore) določa podelitev točk po prostem preudarku naročnika in sicer za cel niz meril, za katere javni razpis ne določa načina ocenjevanja in je zaradi tega nedoločen, ali pa zadevni predpis v vsakem primeru zahteva popolno natančnost pri oblikovanju meril, kar torej ni v skladu z dejstvom, da način ocenjevanja teh meril ni določen v javnem razpisu, in se v primeru veljavnosti omenjenega predpisa zaradi domnevne dinamičnosti pravila ter odsotnosti zahteve po ocenjevanju vseh elementov, takrat, ko javni razpis strokovni komisiji posebej ne podeljuje teh pooblastil, lahko dovoli njen poseg v smislu podrobnejšega določanja – dopolnjevanja meril (enostavno tako, da se podeli avtonomen pomen in ločeno težo vsaki posamezni postavki, za katero je javni razpis določal pavšalno dodelitev največ 25-ih točk), ali pa je nasprotno določbe razpisa treba uporabljati dobesedno, tako da se točke podeli na podlagi celostne presoje različnih elementov, ki jih upošteva lex specialis?

Ali se v vsakem primeru v luči te določbe in neodvisno od besedila javnega razpisa na strokovno komisijo, ki ima nalogo ocenjevanja ponudb pri postopku oddaje po načelu ekonomsko najugodnejše ponudbe – vendar le glede elementov, ki je treba oceniti – na splošno lahko prenese pooblastilo za splošno omejitev lastnega ravnanja, določujoč parametre uporabe meril, ki so vnaprej določena v javnem razpisu, in ali se to pooblastilo lahko izvaja tako, da se določijo podrubrike ali dodatne delitve oziroma enostavno tako, da se določijo natančnejša merila za uporabo meril, ki so na splošno določena v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji, seveda vedno pred odpiranjem zapečatenih ponudb?