Pritožba, ki jo je Nord Stream 2 AG vložila 5. februarja 2025 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti razširjeni senat) z dne 27. novembra 2024 v zadevi T-526/19 RENV, Nord Stream 2/Parlament in Svet

(Zadeva C-118/25 P)

(C/2025/1750)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Nord Stream 2 AG (zastopnik: T. Winter, Rechtsanwalt)

Druge stranke v postopku: Evropski parlament, Svet Evropske unije, Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Poljska, Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev navaja sedem pritožbenih razlogov.

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da ni upoštevalo sodbe Sodišča, kot se zahteva s členom 61 Statuta Sodišča, storilo več napak pri uporabi prava. Splošno sodišče s tem, da ni upoštevalo, da je pritožnici z izpodbijano direktivo odvzeta vsakršna možnost zaprositi za odstopanje od začetka, in s tem, da je dvomilo o neenakem obravnavanju pritožnice, kot ga je ugotovilo Sodišče, večkrat ni upoštevalo zavezujočih ugotovitev iz sodbe z dne 12. julija 2022, Nord Stream 2/Parlament in Svet (C-348/20 P, EU:C:2022:548). Poleg tega je Splošno sodišče iz presoje Sodišča glede možnosti ločitve členov 36 in 49a izpodbijane direktive izpeljalo napačne ugotovitve glede možnosti Splošnega sodišča, da izpodbijano direktivo razglasi za nično v celoti.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je izkrivilo dejstva in dokaze v zvezi z dokumenti, povezanimi z možnostjo, da se predvidi sprememba zakonodaje, v zvezi s končno odločitvijo pritožnice o naložbi, naložbami in nepovratnostjo njenih naložb ter v zvezi z dejanskim ciljem in vplivom izpodbijane direktive, storilo več napak pri uporabi prava.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da ni odredilo ukrepov procesnega vodstva ali pripravljalnih ukrepov v zvezi z nepovratnimi naložbami pritožnice, dejanskimi cilji izpodbijane direktive in njeno možnostjo, da pripelje do dosega javno izjavljenih ciljev, storilo več napak pri uporabi prava.

Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je ugotovilo, da ni bilo kršitve načela pravne varnosti, storilo več napak pri uporabi prava. Ugotovitev Splošnega sodišča, da bi lahko pritožnica svoj projekt na osnovi predloga izpodbijane direktive prilagodila, ni nikakor podprta z dejstvi, ki so bila upoštevana. Splošno sodišče je izkrivilo dejstva in dokaze v zvezi z javno razpravo, ki je potekala pred napovedjo predloga izpodbijane direktive. Poleg tega je Splošno sodišče izkrivilo dejstva in dokaze v zvezi s končno odločitvijo pritožnice o naložbi, naložbami, ki jih je opravila, in nepovratnostjo njenih naložb ter v zvezi s tem ni odredilo ustreznih pripravljalnih ukrepov.

Peti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je ugotovilo, da ni bilo kršitve načela enakega obravnavanja, storilo več napak pri uporabi prava. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do različnega obravnavanja s tem, da je bila pritožnica izključena iz upravičenosti do izjeme ali odstopanja. Splošno sodišče je s tem, da ni preučilo možnih objektivnih utemeljitev za izključitev pritožnice iz upravičenosti do izjeme in odstopanja ter svojo presojo omejilo na člen 49a izpodbijane direktive, napačno uporabilo pravo.

Šesti pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je ugotovilo, da ni bilo kršitve načela sorazmernosti, storilo več napak pri uporabi prava. Splošno sodišče je izkrivilo dejstva in dokaze v zvezi z javno koristjo izpodbijane direktive in svojo presojo omejilo na uradne dokumente institucij Unije. Napačno je upoštevalo vpliv plinovoda pritožnice namesto vpliva regulacije tega plinovoda. Splošno sodišče je s tem, da je zavrnilo ugovor pritožnice, da pomanjkanje javne koristi izpodbijane direktive nima večje teže od velikega vpliva te direktive na pritožnico, napačno uporabilo pravo. Prvič, Splošno sodišče je storilo resno postopkovno napako s tem, da ni sprejelo dokaza za ekonomske posledice izpodbijane direktive za pritožnico. Drugič, Splošno sodišče je storilo napake pri presoji. Zlasti pritožnica ne more kar preklicati svojih naložb in sklenjenih pogodb.

Sedmi pritožbeni razlog: Splošno sodišče je s tem, da je ugotovilo, da ni bilo zlorabe pooblastil, storilo več napak pri uporabi prava. Pritožnica je dokazala, da so institucije Unije izpodbijano direktivo sestavile in sprejele z namenom regulacije zgolj plinovoda pritožnice.

(1)   UL 2019 L 117, str. 1.