—

Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2023/152 (1) z dne 23. januarja 2023 razglasi za nično, ker je v delu, v katerem je tožeča stranka vpisana v Prilogo I k Uredbi št. 359/2011, v nasprotju s pravom Evropske unije.

1.

Prvi tožbeni razlog: Svet Evropske unije je prekoračil svoje pristojnosti. Tožeča stranka trdi, da je Svet z odločitvijo, da jo vpiše na seznam oseb, zoper katere so sprejeti omejevalni ukrepi, prekoračil svoje pristojnosti, ker je bila navedena odločitev sprejeta zgolj zaradi službene vezi med tožečo stranko in Islamsko republiko Iran.

2.

Drugi tožbeni razlog: napačna obrazložitev izpodbijanega akta. Tožeča stranka trdi, da so razlogi, navedeni v utemeljitev odločitve Sveta, le domneve o dejstvih, ki so napačne, kar vpliva na veljavnost obrazložitve. Posledica te povsem formalne obrazložitve je, da je dokazno breme obrnjeno, zaradi česar mora tožeča stranka dokazati neresničnost nekega dejstva, da bi izpodbila njeno vključitev na seznam oseb, zoper katere so bili sprejeti omejevalni ukrepi.

3.

Tretji tožbeni razlog: napačna presoja dejstev. Tožeča stranka trdi, prvič, da je bila presoja Sveta očitno napačna, in drugič, da je Svet slabo utemeljil odločitev, da jo vključi na seznam subjektov, zoper katere so bili sprejeti omejevalni ukrepi.

4.

Četrti tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti. Tožeča stranka trdi, da zaradi sankcij, ki so bile sprejete zoper Iran, ni imela dostopa do orodij, ki bi bila zanjo še posebej koristna, med katerimi sta orodje, ki se uporablja za preprečevanje prekrivanja iranskih frekvenc s frekvencami sosednjih držav, in orodje Location Based System za natančno lociranje povezanih naprav. Poleg tega naj bi bila nesorazmernost odločitve Sveta razvidna iz obsega posledic ukrepov, sprejetih zoper tožečo stranko, ker so njene zmogljivosti za izpolnjevanje naloge, ki je v splošnem interesu, znatno oslabljene.