This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62023TN0142
Case T-142/23: Action brought on 13 March 2023 — Swenters v Commission
Zadeva T-142/23: Tožba, vložena 13. marca 2023 – Swenters/Komisija
Zadeva T-142/23: Tožba, vložena 13. marca 2023 – Swenters/Komisija
UL C 189, 30.5.2023, p. 35–35
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
30.5.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 189/35 |
Tožba, vložena 13. marca 2023 – Swenters/Komisija
(Zadeva T-142/23)
(2023/C 189/46)
Jezik postopka: nizozemščina
Stranki
Tožeča stranka: Ivo Swenters (Hasselt, Belgija) (zastopnik: J. Coninx, odvetnik)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predlogi
Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
— |
tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno glede oblike in vsebine; |
— |
posledično razglasi izpodbijani sklep za ničen; |
— |
Komisiji naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zoper sklep Komisije z dne 13. januarja 2023 o zavrnitvi njene pritožbe zaradi kršitev člena 101 PDEU in člena 102 PDEU, ki naj bi jih storile družbe SCR-Sibelco NV, Cimenteries C.B.R. Cementbedrijven NV, Grintbedrijf SBS NV, Kiezelgroeve Varenberg NV, Dragages Graviers et Travaux (Dragratra) NV, Sibelco Nederland BV, Van Nieuwpoort Groep BV, Heidelbergcement AG in Hülskens Holding GmbH & Co (Zadeva AT.40683 – Belgijski pesek), navaja dva tožbena razloga:
1. |
Prvi tožbeni razlog: Komisija je kršila dolžnost preučitve in obrazložitve Komisija je kršila obveznost skrbne preučitve okoliščin in sporazumov, ki jih je navedla tožeča stranka, čeprav naj bi obstajale najresnejše omejitve konkurence. Argumenti, ki jih je navedla tožeča stranka, so bili zavrnjeni brez vsakršne presoje in Komisija se je v izpodbijanem sklepu omejila na sumarne in površne ugotovitve. |
2. |
Drugi tožbeni razlog: Komisija ni pravilno ocenila pomena za Unijo Komisija se je napačno oprla na stališče, da se kršitve, ki jih je navedla tožeča stranka, zdijo omejene na eno državo članico, in s tem ni priznala mednarodne razsežnosti dejanskega stanja. Komisija tudi ni upoštevala trajanja kršitev in je napačno sklepala, da so nacionalna sodišča in organi v dobrem položaju za presojo protikonkurenčnih praks, ki jih navaja tožeča stranka. |