1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, člena 325(1) PDEU, člena 2(1) Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, podpisane 26. julija 1995 v Bruslju (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 8, str. 57, v nadaljevanju: Konvencija ZFI), Odločbe Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (UL 2006, L 354, str. 56), člena 49(1), zadnji stavek, in člena 53 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) ter načela primarnosti prava Unije.

2

Ta predlog je bil vložen v okviru izrednih pravnih sredstev, ki sta ju vložili osebi C. A. A. in C. V. in s katerima predlagata razveljavitev njunih pravnomočnih obsodb za kazniva dejanja trgovanja z vplivom, pasivnega podkupovanja in zlorabe uradnega položaja, kar zadeva osebo C. A. A., in za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, kar zadeva osebo C. V.

3

Odločba 2006/928 je bila v okviru pristopa Romunije k Evropski uniji, ki je bil predviden za 1. januar 2007, sprejeta zlasti na podlagi členov 37 in 38 Akta o pogojih pristopa Republike Bolgarije in Romunije in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 2005, L 157, str. 203), ki je začel veljati 1. januarja 2007.

4

V uvodnih izjavah od 1 do 6 in 9 te odločbe je navedeno:

[…]

5

Člen 1 Odločbe 2006/928 določa:

„Romunija vsako leto do 31. marca, prvič pa do 31. marca 2007, Komisiji predloži poročilo o svojem napredku pri izpolnjevanju posameznih meril iz Priloge.

Komisija lahko kadar koli zagotovi tehnično pomoč na podlagi različnih dejavnosti ali zbere in izmenja podatke o merilih. Poleg tega lahko Komisija v ta namen kadar koli organizira strokovne misije v Romunijo. Romunski organi v tem okviru zagotovijo potrebno podporo.“

6

V Prilogi k tej odločbi je navedeno:

„Merila iz člena 1, ki jih mora izpolniti Romunija:

7

Načelo retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior) je določeno v členu 15(2) Constituția României (romunska ustava), v skladu s katerim „zakon učinkuje le za naprej, razen milejših kazenskih zakonov oziroma zakonov o prekrških“.

8

Člen 147(1) in (4) romunske ustave določa:

„1.   Pravni učinki določb trenutno veljavnih zakonov in odlokov ter določb podzakonskih aktov, za katere je bilo ugotovljeno, da so protiustavne, prenehajo petinštirideset dni po objavi sodbe Curtea Constituțională [(ustavno sodišče, Romunija)], če parlament ali vlada, odvisno od primera, v tem obdobju protiustavnih določb ne uskladi z določbami ustave. V tem obdobju se izvajanje določb, za katere je bilo ugotovljeno, da so protiustavne, po zakonu ustavi.

[…]

4.   Odločbe Curtea Constituțională [(ustavno sodišče)] se objavijo v Monitorul Oficial al României. Od datuma objave so odločbe splošno zavezujoče in učinkujejo samo za naprej.“

9

Legea nr. 286/2009, privind Codul penal (zakon št. 286/2009 o kazenskem zakoniku) z dne 17. julija 2009 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 510 z dne 24. julija 2009, v nadaljevanju: kazenski zakonik) je začel veljati 1. februarja 2014.

10

Področje uporabe načela retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), ki je določeno v členu 15(2) romunske ustave, je pojasnjeno v členu 5(1) kazenskega zakonika, ki določa:

„Če je bil med storitvijo kaznivega dejanja in pravnomočno sodbo sprejet en ali več kazenskih zakonov, se uporabi milejši zakon.“

11

Člen 154(1) kazenskega zakonika določa:

„Zastaralni roki za kazensko odgovornost so:

12

Pred začetkom veljavnosti kazenskega zakonika je določba o pretrganju zastaralnih rokov v kazenskih zadevah določala:

„Vsako dejanje v zadevi, o katerem mora biti v skladu z zakonom obdolženec oziroma obtoženec med kazenskim postopkom obveščen, pretrga zastaralni rok iz člena 122.“

13

Člen 155(1) kazenskega zakonika je v različici, ki je izhajala iz zakona št. 286/2009, določal:

„Vsako procesno dejanje v zadevi pretrga zastaralni rok za kazensko odgovornost.“

14

Ta člen 155(1) je bil z Ordonanța de urgență a Guvernului nr. 71/2022, pentru modificarea articolului 155 alineatul (1) din Legea nr. 286/2009 privind Codul penal (izredna uredba vlade št. 71/2022 o spremembi člena 155(1) zakona št. 286/2009 o kazenskem zakoniku) z dne 30. maja 2022 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 531, z dne 30. maja 2022, v nadaljevanju: OUG št. 71/2022) spremenjen tako:

„Vsako procesno dejanje v zadevi, o katerem mora biti v skladu z zakonom osumljenec oziroma obtoženec med kazenskim postopkom obveščen, pretrga zastaralni rok za kazensko odgovornost.“

15

Člen 426 Legea nr. 135/2010 privind Codul de procedură penală (zakon št. 135/2010 o zakoniku o kazenskem postopku) z dne 1. julija 2010 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 486, z dne 15. julija 2010) v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, naslovljen „Primeri uveljavljanja izrednega pravnega sredstva za razveljavitev“, v točki (b) določa:

„Izredno pravno sredstvo za razveljavitev pravnomočne odločbe v kazenskem postopku je mogoče vložiti v naslednjih primerih:

[…]

16

S kazensko sodbo Tribunalul Brașov (okrožno sodišče v Brașovu, Romunija) z dne 30. aprila 2020, ki je postala pravnomočna po kazenski sodbi Curtea de Apel Brașov (višje sodišče v Brașovu, Romunija) z dne 1. februarja 2022, sta bili osebi C. A. A. in C. V. spoznani za krivi, in sicer oseba C. A. A. za pasivno podkupovanje, trgovanje z vplivom in zlorabo uradnega položaja, oseba C. V. pa za zlorabo uradnega položaja, v zvezi s postopki javnega naročanja v Romuniji. Oseba C. A. A. je bila obsojena na kazen zapora sedmih let in desetih mesecev in stransko kazen prepovedi izvrševanja nekaterih pravic za obdobje petih let. Oseba C. V. je bila pogojno obsojena na kazen zapora dveh let s preizkusno dobo treh let.

17

Tribunalul Brașov (okrožno sodišče v Brașovu) je 1. februarja 2022 na podlagi obsodilne odločbe izdalo nalog za izvršitev kazni zapora, izrečene osebi C. A. A.

18

Predložitveno sodišče se v predlogu za sprejetje predhodne odločbe sklicuje na nacionalno sodno prakso v zvezi s členom 155(1) kazenskega zakonika v različici, ki je izhajala iz zakona št. 286/2009, ki bi lahko odločilno vplivala na položaj vlagateljev iz postopka v glavni stvari.

19

To sodišče navaja, prvič, da je Curtea Constituțională (ustavno sodišče) s sodbo št. 297 z dne 26. aprila 2018, objavljeno 25. junija 2018 (v nadaljevanju: sodba Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018), ugodilo ustavni pritožbi v zvezi s to določbo v delu, v katerem je bilo z njo predvideno pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost z izvršitvijo „vsakega procesnega dejanja“.

20

Curtea Constituțională (ustavno sodišče) naj bi med drugim navedlo, da navedena določba ni predvidljiva in da je z njo kršeno načelo zakonitosti v kazenskem pravu, saj se izraz „vsako procesno dejanje“ nanaša tudi na dejanja, o katerih osumljenec ali obtoženec ni bil obveščen, zaradi česar se ta ne more seznaniti z okoliščino, da je začel teči nov zastaralni rok za njegovo kazensko odgovornost.

21

Ugotovilo naj bi tudi, da je člen 155(1) kazenskega zakonika v različici, ki je veljala pred začetkom veljavnosti zakona št. 286/2009, izpolnjeval pogoje predvidljivosti, določene z upoštevnimi ustavnimi določbami, saj je v skladu z njo samo izvršitev dejanja, o katerem je moral biti obdolženec ali obtoženec v skladu z zakonom obveščen, lahko pretrgala zastaralni rok za kazensko odgovornost.

22

Drugič, iz pojasnil predložitvenega sodišča je razvidno, da nacionalni zakonodajalec po izdaji sodbe Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 več let ni ukrepal, da bi nadomestil določbo člena 155(1) kazenskega zakonika, ki je bila razglašena za protiustavno.

23

Tretjič, predložitveno sodišče pojasnjuje, da je Curtea Constituțională (ustavno sodišče) s sodbo št. 358 z dne 26. maja 2022, objavljeno 9. junija 2022 (v nadaljevanju: sodba Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 358/2022), ugodilo novi ustavni pritožbi v zvezi s členom 155(1) kazenskega zakonika. Curtea Constituțională (ustavno sodišče) naj bi v tej sodbi pojasnilo, da ima njegova sodba št. 297/2018 pravno naravo „enostavne“ sodbe o protiustavnosti. Curtea Constituțională (ustavno sodišče) naj bi izpostavilo neukrepanje zakonodajalca od izdaje te sodbe št. 297/2018 ter dejstvo, da je zaradi povezanega učinka zadnjenavedene sodbe in tega neukrepanja nastal nov položaj, ki je nejasen in nepredvidljiv z vidika pravil, ki se uporabljajo za pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost, ta položaj pa se je odražal v neenotni sodni praksi, zato naj bi Curtea Constituțională (ustavno sodišče) pojasnilo, da od datuma objave navedene sodbe št. 297/2018 do začetka veljavnosti normativnega akta, v katerem je določeno pravilo, ki se uporablja, „[romunsko] pozitivno pravo ne vsebuje nobenega primera, ki bi dopuščal pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost“.

24

Četrtič, iz predloga za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da je romunska vlada kot delegirani zakonodajalec 30. maja 2022, to je po izdaji sodbe Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 358/2022, vendar pred njeno objavo, sprejela OUG št. 71/2022, ki je začela veljati istega dne in s katero je bil člen 155(1) kazenskega zakonika spremenjen tako, da se zastaralni rok za kazensko odgovornost pretrga z vsakim procesnim dejanjem, o katerem mora biti osumljenec ali obtoženec obveščen.

25

Petič, predložitveno sodišče navaja, da je Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče) v sodbi št. 67/2022 z dne 25. oktobra 2022, objavljeni 28. novembra 2022, pojasnilo, da v romunskem pravu pravila o pretrganju zastaralnega roka za kazensko odgovornost spadajo na področje materialnega kazenskega prava in da zato zanje velja načelo prepovedi retroaktivnosti kazenskega zakona, brez poseganja v načelo retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), kot je zagotovljeno zlasti s členom 15(2) romunske ustave.

26

Zato naj bi Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče) razsodilo, da je zoper pravnomočno obsodbo načeloma mogoče vložiti izredno pravo sredstvo za razveljavitev na podlagi učinkov sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 kot milejšega kazenskega zakona (lex mitior). Vendar naj bi bila taka možnost izključena, če je pritožbeno sodišče vprašanje zastaranja kazenske odgovornosti v postopku, v katerem je bila izrečena ta pravnomočna obsodba, že preučilo.

27

Osebi C. A. A. in C. V. sta pri Curtea de Apel Brașov (višje sodišče v Brașovu), ki je predložitveno sodišče, na podlagi člena 426(b) zakona št. 135/2010 o zakoniku o kazenskem postopku v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, vložili vsaka svoje izredno pravno sredstvo, s katerim sta predlagali razveljavitev njune kazenske sodbe z dne 30. aprila 2020, navedene v točki 16 tega sklepa, kar sta pojasnili s tem, da sta bili obsojeni, čeprav so bili na voljo dokazi o obstoju razloga za ustavitev kazenskega postopka, in sicer izteka zastaralnega roka za njuno kazensko odgovornost. Oseba C. A. A. je bila na datum vložitve svojega izrednega pravnega sredstva za razveljavitev navedene sodbe, to je 21. junija 2022, v zaporu.

28

Ta vlagatelja se v utemeljitev svojega pravnega sredstva na podlagi načela retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior) sklicujeta na zastaranje njune kazenske odgovornosti zaradi izdaje sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022.

29

Navedena vlagatelja v bistvu trdita, da romunsko pravo med datumom objave sodbe Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018, in sicer 25. junijem 2018, ter datumom objave sodbe zadnjenavedenega sodišča št. 358/2022, to je 9. junijem 2022, ni določalo nobenega razloga za pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost.

30

Dejstvo, da v obdobju med tema datumoma pozitivno pravo ni določalo nobenega razloga za pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost, pa naj bi že kot tako pomenilo milejše kazensko pravo, ki naj bi ga bilo treba zanju uporabiti v skladu z načelom retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), ki je med drugim določeno v romunski ustavi.

31

Če bi bilo treba sprejeti tako razlago, predložitveno sodišče ugotavlja, da bi glede na datum storitve kaznivih dejanj, zaradi katerih sta bila vlagatelja iz postopka o glavni stvari obsojena, zastaralni rok, določen za ta kazniva dejanja, potekel, preden bi odločba o obsodbi teh vlagateljev postala pravnomočna, kar bi povzročilo ustavitev kazenskega postopka in nemožnost njune obsodbe.

32

V teh okoliščinah se predložitveno sodišče sprašuje, ali je razlaga, ki jo zagovarjata vlagatelja iz postopka v glavni stvari, združljiva s pravom Unije. To sodišče najprej poudarja, da bi ta razlaga povzročila, da bi bila ta vlagatelja oproščena kazenske odgovornosti za kazniva dejanja korupcije, čeprav je z Odločbo 2006/928 Romuniji naložena obveznost, da se učinkovito in odvračilno bori proti takim kaznivim dejanjem.

33

Poudarja tudi, da se postopek v glavni stvari nanaša hkrati na kazniva dejanja korupcije v ožjem pomenu, in sicer kazniva dejanja pasivnega podkupovanja in trgovanja z vplivom, v zvezi s postopki javnega naročanja, in na kazniva dejanja, izenačena s kaznivimi dejanji korupcije, to je kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja, ki sta jih prav tako v okviru javnega naročanja storila uradnika, od katerih je imel eden posebej pomembno funkcijo v območni upravni enoti.

34

Dalje, predložitveno sodišče poudarja, da je treba razlago, ki jo zagovarjata vlagatelja iz postopka v glavni stvari in ki bi povzročila, da bi bila oproščena kazenske odgovornosti, preučiti tudi z vidika člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, člena 325(1) PDEU in člena 2(1) Konvencije ZFI. Te določbe, ki naj bi se nanašale na zaščito finančnih interesov Unije, naj bi se v obravnavanem primeru uporabljale, ker naj bi bila kazniva dejanja iz postopka v glavni stvari storjena v zvezi s postopki za oddajo javnih naročil, ki naj bi se financirala z javnimi sredstvi in za katera naj bi se uporabil davek na dodano vrednost (DDV).

35

To sodišče v zvezi s tem dodaja, da se proračun Unije financira med drugim z zneski, ki jih plačujejo države članice in ki ustrezajo odstotku bruto nacionalnega dohodka. Zato naj bi dejanja, ki negativno vplivajo na nacionalni proračun, vplivala na znesek prispevka države članice v proračun Unije in tako posredno vplivala na finančne interese Unije.

36

Nazadnje, predložitveno sodišče trdi, da je treba njegov predlog za sprejetje predhodne odločbe preučiti tudi z vidika člena 49(1), zadnji stavek, in člena 53 Listine, ker bi glede na odgovor, ki ga bo dalo Sodišče, nacionalno sodišče lahko moralo uporabiti načelo milejšega kazenskega zakona in preveriti, ali se v nacionalnih standardih varstva, ki izhajajo iz učinkov, pripisanih sodbam Curtea Constituțională (ustavno sodišče), upošteva primarnost prava Unije.

37

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da je bil zaradi učinkov sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 na zastaranje kazenske odgovornosti ustavljen kazenski postopek v posebej velikem številu zadev, kar je povzročilo veliko škodo, in se je ponovno začel postopek v zadevah, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno v obdobju od 25. junija 2018, ko je bila objavljena sodba Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018, do 30. maja 2022, ko je začela veljati OUG št. 71/2022, kar je vplivalo na učinkovitost celotnega pravosodnega sistema, ki je ostal brez bistvenega elementa v boju proti korupciji.

38

Poleg tega naj bi Komisija v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 22. novembra 2022 o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (COM(2022) 664 final) izrazila pomisleke glede močnega vpliva te sodne prakse na tekoče kazenske zadeve, zlasti na zadeve v zvezi s korupcijo.

39

V teh okoliščinah je Curtea de Apel Brașov (višje sodišče v Brașovu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

40

Z odločbo predsednika Sodišča z dne 30. marca 2023 je bil postopek v tej zadevi prekinjen do izreka sodbe v zadevi Lin (C‑107/23 PPU).

41

Ko je Sodišče 24. julija 2023 izdalo sodbo v zadevi Lin (C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606), je predsednik Sodišča istega dne odredil nadaljevanje postopka.

42

Predložitveno sodišče, ki mu je sodno tajništvo posredovalo navedeno sodbo, je Sodišče obvestilo, da namerava vztrajati pri svojem predlogu za sprejetje predhodne odločbe.

43

Predložitveno sodišče je v predlogu za sprejetje predhodne odločbe Sodišču predlagalo, naj se za to zadevo uporabi hitri postopek iz člena 105 Poslovnika Sodišča.

44

Glede na sklep Sodišča, da bo odločilo z obrazloženim sklepom v skladu s členom 99 Poslovnika, o tem predlogu ni treba odločiti.

45

Opozoriti je treba, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru sodelovanja med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, ki ga določa člen 267 PDEU, le nacionalno sodišče, ki odloča o sporu in ki mora prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki bo izdana, pristojno, da ob upoštevanju posebnosti zadeve presodi potrebo po predhodni odločbi, da bi lahko izdalo sodbo, in tudi upoštevnost vprašanj, ki jih postavi Sodišču. Zato Sodišče, kadar se zastavljena vprašanja nanašajo na razlago prava Unije, načeloma mora odločiti (sodba z dne 21. marca 2023, Mercedes-Benz Group (Odgovornost proizvajalcev vozil, opremljenih z odklopnimi napravami), C‑100/21, EU:C:2023:229, točka 52 in navedena sodna praksa).

46

Iz tega sledi, da za vprašanja, ki se nanašajo na pravo Unije, velja domneva upoštevnosti. Sodišče lahko zavrne odločanje o vprašanju nacionalnega sodišča za predhodno odločanje samo, če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo dejanskih in pravnih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na postavljena vprašanja dalo koristne odgovore (sodba z dne 21. marca 2023, Mercedes-Benz Group (Odgovornost proizvajalcev vozil, opremljenih z odklopnimi napravami), C‑100/21, EU:C:2023:229, točka 53 in navedena sodna praksa).

47

V obravnavanem primeru se prvo vprašanje predložitvenega sodišča nanaša med drugim na razlago člena 325(1) PDEU in člena 2(1) Konvencije ZFI, katerih namen je zaščita finančnih interesov Unije.

48

Poudariti je treba, da se spor o glavni stvari, kot je razvidno iz točke 16 tega sklepa, nanaša na kazniva dejanja pasivnega podkupovanja, trgovanja z vplivom in zlorabe uradnega položaja v zvezi s postopki javnega naročanja v Romuniji.

49

V nasprotju s kaznivimi dejanji korupcije, obravnavanimi v nekaterih sporih, ki so bili predmet zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi (C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19 in C‑840/19, EU:C:2021:1034), in storjenimi v zvezi s postopki za oddajo javnih naročil, ki so se delno financirala z evropskimi sredstvi, noben element iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, ne kaže, da bi kazniva dejanja, ki so predmet spora o glavni stvari, vplivala na finančne interese Unije.

50

Zlasti okoliščina, da se je v okviru zadevnih postopkov javnega naročanja uporabil DDV, ne more zadostovati za ugotovitev, da se je vplivalo na finančne interese Unije. Prav tako ne more zadostovati dejstvo, ki ga navaja predložitveno sodišče, da so storjena kazniva dejanja lahko škodila nacionalnemu proračunu, kar bi lahko vplivalo na znesek prispevka Romunije v proračun Unije.

51

Iz navedenega izhaja, da prvo vprašanje v delu, ki se nanaša na razlago člena 325(1) PDEU in člena 2(1) Konvencije ZFI, nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora o glavni stvari. Zato je v tem delu očitno nedopustno.

52

V skladu s členom 99 Poslovnika Sodišča lahko Sodišče na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli odloči z obrazloženim sklepom, če je iz sodne prakse mogoče jasno sklepati, kakšen je odgovor na vprašanje, predloženo v predhodno odločanje.

53

Opozoriti je treba tudi, da pravosodno sodelovanje, uvedeno s členom 267 PDEU, temelji na jasni ločitvi nalog med Sodiščem in nacionalnimi sodišči. Na eni strani ima Sodišče pristojnost, ne da uporabi pravila prava Unije v določenem primeru, ampak le, da se izreče o razlagi Pogodb in aktov, ki jih sprejmejo institucije, organi, uradi ali agencije Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 18. maja 2021, AsociaţiaForumul Judecătorilor din România in drugi, C‑83/19, C‑127/19, C‑195/19, C‑291/19, C‑355/19 in C‑397/19, EU:C:2021:393, točka 201 in navedena sodna praksa). Na drugi strani morajo v skladu s točko 11 Priporočil Sodišča Evropske unije nacionalnim sodiščem v zvezi z začetkom postopka predhodnega odločanja (UL 2019, C 380, str. 1) nacionalna sodišča v sporih, ki potekajo pred njimi, na podlagi elementov razlage, ki jih je zagotovilo Sodišče, izpeljati ustrezne sklepe (glej v tem smislu sodbo z dne 25. oktobra 2018, Roche Lietuva,C‑413/17, EU:C:2018:865, točka 43).

54

V obravnavanem primeru Sodišče kljub dvomom, ki jih je izrazilo predložitveno sodišče, meni, da je razlago prava Unije, za katero je zaprosilo predložitveno sodišče, mogoče jasno izpeljati iz sodb z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi (C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19 in C‑840/19, EU:C:2021:1034), in z dne 24. julija 2023, Lin (C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606). Torej je treba v tej zadevi uporabiti člen 99 Poslovnika.

55

Kot je razvidno iz točke 53 tega sklepa, bo moralo predložitveno sodišče iz elementov razlage, ki izhajajo iz te sodne prakse Sodišča, izpeljati ustrezne sklepe v sporu o glavni stvari.

56

Vprašanja predložitvenega sodišča, ki jih je treba preučiti skupaj, se v delu, v katerem so dopustna, nanašajo na razlago člena 19(1), drugi pododstavek, PEU, člena 49(1), zadnji stavek, in člena 53 Listine ter Odločbe 2006/928.

57

Vendar je iz obrazložitve predložitvene odločbe razvidno, da se dvomi predložitvenega sodišča, iz katerih ta vprašanja izvirajo, v bistvu nanašajo na razlago, prvič, določb prava Unije, ki državam članicam nalagajo učinkovit boj proti korupciji, in drugič, jamstev, ki izhajajo iz načela zakonitosti v kazenskem pravu.

58

V teh okoliščinah je treba navedena vprašanja preučiti le z vidika Odločbe 2006/928 ter člena 49(1) in člena 53 Listine.

59

Iz tega sledi, da želi predložitveno sodišče s temi vprašanji v bistvu izvedeti, ali je treba določbe prava Unije, navedene v prejšnji točki, razlagati tako, da sodišča države članice ne smejo uporabiti, prvič, sodb ustavnega sodišča te države članice, s katerimi je nacionalna zakonska določba, ki ureja razloge za pretrganje zastaralnega roka v kazenskih zadevah, razveljavljena zaradi kršitve načela zakonitosti v kazenskem pravu v delu, v katerem to načelo vključuje zahtevi po predvidljivosti in določnosti kazenskega zakona, ter drugič, sodbe vrhovnega sodišča navedene države članice, iz katere izhaja, da je pravila, ki urejajo te razloge za pretrganje, kot izhajajo iz te ustavne sodne prakse, mogoče uporabiti retroaktivno kot milejši kazenski zakon (lex mitior), da bi se ovrgle pravnomočne obsodbe, pri čemer je posledica teh sodb ta, da bo zaradi zastaranja kazenske odgovornosti ustavljen postopek v velikem številu kazenskih zadev, vključno z zadevami, ki se nanašajo na kazniva dejanja korupcije.

60

Sodišče je že imelo priložnost odločiti, da je Odločba 2006/928, dokler ni razveljavljena, za Romunijo v celoti zavezujoča ter da merila, določena v Prilogi k tej odločbi, zagotavljajo, da ta država članica spoštuje vrednoto pravne države, določeno v členu 2 PEU, in so za navedeno državo članico zavezujoča v tem smislu, da mora sprejeti ustrezne ukrepe za izpolnitev teh meril, pri čemer mora na podlagi načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 4(3) PEU, ustrezno upoštevati poročila, ki jih je Komisija pripravila na podlagi navedene odločbe, zlasti priporočila iz navedenih poročil (sodba z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi, C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19 in C‑840/19, EU:C:2021:1034, točka 175).

61

Med merili, določenimi v Prilogi k Odločbi 2006/928, sta „utrjevati že dosežen napredek, nadaljevati z vodenjem strokovnih, nestrankarskih preiskav suma korupcije na visoki ravni“ (tretje merilo) in „sprejeti nadaljnje ukrepe za preprečevanje in boj proti korupciji, zlasti v lokalni upravi“ (četrto merilo).

62

Iz teh meril, ki so za Romunijo zavezujoča, izhaja, da Odločba 2006/928 določa obveznost za Romunijo, da se učinkovito bori proti korupciji na splošno in posebej proti korupciji na visoki ravni, še zlasti v lokalni upravi. V zvezi s tem je iz predložitvene odločbe razvidno, da je imela oseba C. A. A. pomembno vodstveno funkcijo v lokalni javni upravi v Romuniji.

63

Da bi Romunija ravnala v skladu z določbami te odločbe, s katerimi se zahtevata preprečevanje korupcije, kot je navedena v prejšnji točki, in boj proti njej, mora določiti kazenske sankcije, ki so učinkovite in odvračilne (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi, C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19 in C‑840/19, EU:C:2021:1034, točki 190 in 191).

64

Poleg tega mora Romunija zagotoviti, da njena pravila kazenskega prava in kazenskega postopka omogočajo učinkovito kaznovanje kaznivih dejanj korupcije. Tako, čeprav določene sankcije in kazenski postopki, uvedeni zaradi preprečevanja teh kaznivih dejanj, spadajo v pristojnost te države članice, ta pristojnost ni omejena le z načeloma sorazmernosti in enakovrednosti, ampak tudi z načelom učinkovitosti, ki nalaga, da so navedene sankcije učinkovite in odvračilne. Ta zahteva po učinkovitosti nujno zajema pregon in sankcije za kazniva dejanja korupcije ter izvrševanje naloženih kazni, saj sankcije ne bi bile učinkovite in odvračilne, če ne bi bile dejansko izvršene (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi, C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19 in C‑840/19, EU:C:2021:1034, točka 192).

65

V obravnavani zadevi je iz pojasnil predložitvenega sodišča, kot so povzeta v točkah od 18 do 26 tega sklepa, razvidno, prvič, da romunsko pravo na podlagi sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 v obdobju od 25. junija 2018, ko je bila objavljena ta sodba št. 297/2018, do 30. maja 2022, ko je začela veljati OUG št. 71/2022, ni določalo nobenega primera, v katerem bi bilo mogoče pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost, in drugič, da se je v skladu s sodbo Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče) št. 67/2022 na pravilo, ki izhaja iz te ustavne sodne prakse, mogoče sklicevati kot na milejši kazenski zakon (lex mitior), in sicer tudi za to, da bi se ovrgle pravnomočne obsodbe.

66

V zvezi s konkretnimi učinki, ki bi jih bilo mogoče navezati na navedeno sodno prakso, predložitveno sodišče navaja, da bi uporaba pravila – ki izhaja iz sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 in v skladu s katerim v obdobju iz prejšnje točke romunsko pravo ni določalo razlogov za pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost – kot milejšega kazenskega zakona (lex mitior) v okviru spora o glavni stvari povzročila, da bi zastaralni rok, ki je določen za kazniva dejanja iz postopka v glavni stvari, potekel, preden bi obsodba vlagateljev iz postopka v glavni stvari postala pravnomočna, kar bi pripeljalo do ustavitve kazenskega postopka in nemožnosti obsodbe teh vlagateljev.

67

Predložitveno sodišče je tudi poudarilo, da lahko sodbi Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 vplivata na „posebej veliko število zadev“, vključno z zadevami, končanimi z izrekom pravnomočnih obsodb, ki naj bi jih bilo mogoče ovreči z izrednimi pravnimi sredstvi, kakršni sta ti iz postopka v glavni stvari.

68

Poleg tega podatki, ki jih je Komisija predložila v svojem poročilu, navedenem v točki 38 tega sklepa in pripravljenem na podlagi člena 2 Odločbe 2006/928, potrjujejo obstoj tveganja, da številnih primerov korupcije ne bo več mogoče sankcionirati zaradi zastaranja s tem povezane kazenske odgovornosti. Iz tega poročila, ki ga je omenilo predložitveno sodišče, namreč izhaja, da bi lahko sodbi Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 pripeljali do „ustavitve kazenskega postopka in odprave kazenske odgovornosti v večjem številu zadev“ ter da „lahko ustavitev kazenskih postopkov v tako velikem številu zadev v zvezi s korupcijo znatno vpliva na prizadevanja za boj proti korupciji na visoki ravni“.

69

Iz zgoraj navedenih elementov je mogoče sklepati, da pravni položaj, ki izhaja iz uporabe sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 ter sodbe Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče) št. 67/2022, ustvarja sistemsko tveganje nekaznovanosti za kazniva dejanja korupcije, zlasti v zadevah, katerih zapletenost zahteva daljšo preiskavo organov kazenskega pregona (glej v tem smislu sodbo z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 91).

70

Obstoj takega sistemskega tveganja nekaznovanosti pa je nezdružljiv z zahtevami iz Odločbe 2006/928, kot je bilo nanje opozorjeno v točkah od 59 do 61 tega sklepa.

71

V zvezi s tem mora primarno nacionalni zakonodajalec uvesti ukrepe, potrebne za izpolnitev teh zahtev, s sprejetjem potrebnih določb ali spremembo obstoječih določb, da se zagotovi, da je ureditev, ki se uporablja za pregon in sankcioniranje kaznivih dejanj korupcije, vključno s pravili, ki urejajo zastaranje kazenske odgovornosti, skladna z zahtevami iz Odločbe 2006/928. Ta ureditev mora biti zasnovana tako, da iz razlogov, lastnih tej ureditvi, ne pomeni sistemskega tveganja nekaznovanosti dejanj s konstitutivnimi elementi takih kaznivih dejanj in da hkrati zagotavlja varstvo temeljnih pravic obdolženih oseb (glej v tem smislu sodbo z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 93).

72

Pravni položaj, v katerem je bila ureditev države članice, ki ureja pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost, razveljavljena in je ustavno sodišče te države članice tej ureditvi zato odvzelo učinek, ne da bi nacionalni zakonodajalec ta položaj odpravil v obdobju skoraj štirih let, pa ni združljiv z obveznostjo, na katero je bilo opozorjeno v točkah od 59 do 61 tega sklepa, da se zagotovi, da se kazniva dejanja korupcije, storjena na nacionalnem ozemlju, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami. Tak položaj, ki vpliva na splošno določbo, ki se je uporabljala za vsak kazenski postopek in za katero niti organi pregona niti kazenska sodišča po razglasitvi protiustavnosti niso predvideli, da ne bo nadomeščena, namreč prinaša neločljivo tveganje, da številnih primerov korupcije ne bo mogoče sankcionirati zaradi izteka tega roka, zlasti v zadevah, katerih zapletenost zahteva daljšo preiskavo organov kazenskega pregona (glej v tem smislu sodbo z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 94).

73

Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da načelo primarnosti prava Unije nacionalnemu sodišču, ki mora v okviru svojih pristojnosti uporabiti določbe prava Unije, nalaga obveznost, da če ne more podati razlage nacionalne ureditve, ki bi bila v skladu z zahtevami prava Unije, zagotovi polni učinek zahtev tega prava v sporu, ki mu je predložen, pri čemer lahko po potrebi po lastni presoji odloči, da ne bo uporabilo nacionalne ureditve ali prakse, tudi poznejše, ki je v nasprotju z določbo prava Unije, ki ima neposredni učinek, ne da bi mu bilo treba zahtevati ali čakati na predhodno odpravo te nacionalne ureditve ali prakse po zakonodajni poti ali nekem drugem ustavnem postopku (sodba z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 95).

74

V obravnavani zadevi so merila, določena v Prilogi k Odločbi 2006/928, oblikovana jasno in natančno ter ne vsebujejo nobenega pogoja, tako da imajo neposredni učinek (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi, C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19 in C‑840/19, EU:C:2021:1034, točka 253).

75

Zato morajo načeloma nacionalna sodišča obveznostim, ki izhajajo iz te odločbe, zagotoviti polni učinek ter ne smejo uporabiti nacionalnih določb, ki v okviru postopka v zvezi s kaznivimi dejanji korupcije preprečujejo uporabo učinkovitih in odvračilnih sankcij za boj proti takim kaznivim dejanjem (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi, C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19 in C‑840/19, EU:C:2021:1034, točka 194).

76

Tako je očitno, da nacionalna sodišča v skladu z Odločbo 2006/928 načeloma ne smejo uporabiti sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022, iz katerih izhaja, da v obdobju od 25. junija 2018, ko je bila ta sodba št. 297/2018 objavljena, do 30. maja 2022, ko je začela veljati OUG št. 71/2022, romunsko pravo ni določalo nobenega razloga za pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost, ker učinki teh sodb pripeljejo do zastaranja kazenske odgovornosti v številnih primerih korupcije, in zato, kot je bilo ugotovljeno v točki 66 tega sklepa, ustvarjajo sistemsko tveganje nekaznovanosti takih kaznivih dejanj (glej v tem smislu sodbo z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 98).

77

Nacionalna sodišča v skladu s temi določbami prav tako načeloma ne smejo uporabiti sodbe Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče) št. 67/2022, ker ta sodba omogoča sklicevanje na zastaranje kazenske odgovornosti na podlagi učinkov sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 kot milejšega kazenskega zakona (lex mitior) v primerih korupcije in s tem povečuje sistemsko tveganje nekaznovanosti takih kaznivih dejanj (glej v tem smislu sodbo z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 99).

78

Vendar je treba še preveriti, ali je obveznost neuporabe takih sodb v položaju, kakršen je ta v postopku v glavni stvari, v navzkrižju z varstvom temeljnih pravic (sodba z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 100).

79

V zvezi s tem je treba na prvem mestu ugotoviti, da se s kazenskimi postopki v zvezi s kaznivimi dejanji korupcije izvajajo obveznosti, ki jih ima Romunija na podlagi Odločbe 2006/928, in torej pravo Unije v smislu člena 51(1) Listine. Temeljne pravice, ki so z Listino zagotovljene zadevnim osebam iz postopka v glavni stvari, je torej treba spoštovati (glej v tem smislu sodbo z dne 21. decembra 2021, Euro Box Promotion in drugi, C‑357/19, C‑379/19, C‑547/19, C‑811/19 in C‑840/19, EU:C:2021:1034, točka 204).

80

Poudariti pa je treba, kot je Sodišče odločilo v točki 109 sodbe z dne 24. julija 2023, Lin (C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606), da obveznost nacionalnih sodišč, da ne uporabijo sodb Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 ter sodbe Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče) št. 67/2022, ni taka, da bi pomenila poseg v načelo predvidljivosti, določnosti in prepovedi retroaktivnosti v kazenskem pravu ali v načelo retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), kot sta zagotovljeni v členu 49(1) Listine.

81

Na drugem mestu je treba opozoriti, da kadar mora sodišče države članice, kot v obravnavani zadevi, preveriti, ali je nacionalna določba ali ukrep – s katerim se v položaju, v katerem ravnanje držav članic ni v celoti določeno s pravom Unije, izvaja to pravo v smislu člena 51(1) Listine – v skladu s temeljnimi pravicami, nacionalni organi in sodišča lahko uporabijo nacionalne standarde glede varstva temeljnih pravic, če ta uporaba ne ogrozi ravni varstva iz Listine, kot jo razlaga Sodišče, niti ne posega v primarnost, enotnost in učinkovitost prava Unije (sodba z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 110).

82

Sodišče je v točki 111 sodbe z dne 24. julija 2023, Lin (C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606), ugotovilo, da rešitve, sprejete v sodbah Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 in št. 358/2022 ter sodbi Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče) št. 67/2022, temeljijo na načelu zakonitosti v kazenskem pravu in načelu retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), kot sta zagotovljeni v romunski ustavi, saj je treba ti načeli šteti za nacionalne standarde varstva temeljnih pravic.

83

V bistvu iz točke 118 sodbe z dne 24. julija 2023, Lin (C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606), izhaja, da se od romunskih sodišč ne zahteva, da v skladu z Odločbo 2006/928 ne uporabijo nacionalne sodne prakse, navedene v prejšnji točki, kljub obstoju sistemskega tveganja nekaznovanosti kaznivih dejanj korupcije, če ta nacionalna sodna praksa temelji na načelu zakonitosti v kazenskem pravu, kot je varovano z nacionalnim pravom, v delu, v katerem to načelo vključuje zahtevi po predvidljivosti in določnosti kazenskega zakona, vključno z ureditvijo zastaranja za kazniva dejanja.

84

Vendar je glede na nujno uravnoteženje nacionalnega standarda varstva v zvezi z načelom retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior) in določb Odločbe 2006/928 treba šteti, da dejstvo, da nacionalno sodišče uporabi navedeni standard za to, da ovrže pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost s procesnimi dejanji, ki so bila opravljena pred 25. junijem 2018, ko je Curtea Constituțională (ustavno sodišče) objavilo sodbo št. 297/2018, lahko ogrozi primarnost, enotnost in učinkovitost prava Unije v smislu sodne prakse, na katero je bilo opozorjeno v točki 76 tega sklepa (glej v tem smislu sodbo z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 123).

85

Zato je treba ugotoviti, da nacionalna sodišča v okviru sodnih postopkov, katerih namen je kazensko sankcioniranje kaznivih dejanj korupcije, ne morejo uporabiti nacionalnega standarda varstva v zvezi z načelom retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), kot je naveden v točki 62 tega sklepa, da bi ovrgla pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost s procesnimi dejanji, opravljenimi pred 25. junijem 2018, ko je bila objavljena sodba Curtea Constituțională (ustavno sodišče) št. 297/2018 (glej v tem smislu sodbo z dne 24. julija 2023, Lin,C‑107/23 PPU, EU:C:2023:606, točka 124).

86

V teh okoliščinah je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba Odločbo 2006/928 razlagati tako, da se od sodišč države članice ne zahteva, da ne uporabijo sodb ustavnega sodišča te države članice, s katerimi je nacionalna zakonska določba, ki ureja razloge za pretrganje zastaralnega roka v kazenskih zadevah, razveljavljena zaradi kršitve načela zakonitosti v kazenskem pravu – kot je varovano v nacionalnem pravu – v delu, v katerem to načelo vključuje zahtevi po predvidljivosti in določnosti kazenskega zakona, tudi če je posledica teh sodb ta, da bo zaradi zastaranja kazenske odgovornosti ustavljen postopek v velikem številu kazenskih zadev, vključno z zadevami, ki se nanašajo na kazniva dejanja korupcije. Vendar je treba to odločbo razlagati tako, da se od sodišč te države članice zahteva, da ne uporabijo nacionalnega standarda varstva v zvezi z načelom retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), ki omogoča, da se ovrže pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost v takih zadevah – tudi v okviru pravnih sredstev zoper pravnomočne sodbe – s procesnimi dejanji, opravljenimi pred tako razveljavitvijo.

87

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) sklenilo:

Odločbo Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji

je treba razlagati tako, da

se od sodišč države članice ne zahteva, da ne uporabijo sodb ustavnega sodišča te države članice, s katerimi je nacionalna zakonska določba, ki ureja razloge za pretrganje zastaralnega roka v kazenskih zadevah, razveljavljena zaradi kršitve načela zakonitosti v kazenskem pravu – kot je varovano v nacionalnem pravu – v delu, v katerem to načelo vključuje zahtevi po predvidljivosti in določnosti kazenskega zakona, tudi če je posledica teh sodb ta, da bo zaradi zastaranja kazenske odgovornosti ustavljen postopek v velikem številu kazenskih zadev, vključno z zadevami, ki se nanašajo na kazniva dejanja korupcije.

Vendar je treba to odločbo razlagati tako, da

se od sodišč te države članice zahteva, da ne uporabijo nacionalnega standarda varstva v zvezi z načelom retroaktivne uporabe milejšega kazenskega zakona (lex mitior), ki omogoča, da se ovrže pretrganje zastaralnega roka za kazensko odgovornost v takih zadevah – tudi v okviru pravnih sredstev zoper pravnomočne sodbe – s procesnimi dejanji, opravljenimi pred tako razveljavitvijo.