1.

Ali člen 2 in člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 12 in členom 47 [Listine] nasprotujeta temu, da se z zavezujočo odločbo Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče), ki uvaja pogoj, v skladu s katerim je treba izkazati obstoj legitimnega zasebnega interesa, v katerega naj bi se pretirano posegalo, omejuje uporaba nekaterih pravnih sredstev, ki jih lahko vložijo poklicna združenja sodnikov in tožilcev – zaradi spodbujanja in varstva neodvisnosti sodstva in pravne države ter zaščite položaja poklica –, pri čemer navedeni odločbi sledi tudi nacionalna praksa, ki se je izoblikovala v zadevah, podobnih tej, v kateri se postavlja to vprašanje za predhodno odločanje, in v skladu s katero mora med upravnim aktom, ki je predmet nadzora zakonitosti, ki ga izvajajo pravosodni organi, ter neposrednim namenom in cilji poklicnih združenj sodnikov in tožilcev, kot so določeni v njihovih statutih, obstajati neposredna povezava, če želijo ta združenja v skladu z namenom in cilji zadevnih statutov uveljavljati učinkovito sodno varstvo na področjih, ki jih ureja pravo Unije?

2.

Ali je treba ob upoštevanju odgovora na prvo vprašanje ugotoviti, da členi 2, 4(3) in 19(1), drugi pododstavek, PEU, Priloga IX k [Aktu o pogojih pristopa] in Odločba (1) [MeSP] nasprotujejo nacionalni zakonodaji, ki omejuje pristojnost direktorata za boj proti korupciji in izključno pristojnost za preiskovanje kaznivih dejanj korupcije (v širšem smislu), ki jih storijo sodniki in tožilci, podeljuje nekaterim tožilcem, ki so (s strani romunskega generalnega državnega tožilca na predlog občne seje višjega sodnega sveta) v ta namen imenovani na tožilstvo pri Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno kasacijsko sodišče) oziroma na tožilstva pri pritožbenih sodiščih, pri čemer so zadnjenavedena pristojna tudi za druge kategorije kaznivih dejanj, ki jih storijo sodniki in tožilci?