Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (sedmi senat)

z dne 30. maja 2024(*)

„Pritožba – Damping – Uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta – Izvedbena uredba (EU) 2020/492 – Dokončna protidampinška dajatev – Izračun normalne vrednosti – Uredba (EU) 2016/1036 – Člen 2(5) – Izračun stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo preiskovanega izdelka, na podlagi računovodskih evidenc preiskovane stranke – Stroški, ki niso ustrezno izraženi v računovodskih evidencah – Prilagoditev na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi ali na kateri koli drugi razumni podlagi – Diskrecijska pravica Evropske komisije“

V zadevi C‑261/23 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 23. aprila 2023,

Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE s sedežem v kraju Ain Sukhna (Egipt),

Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE s sedežem v kraju Ain Sukhna,

ki ju zastopata V. Crochet in B. Servais, odvetnika,

pritožnici,

drugi stranki v postopku sta

Evropska komisija, ki jo zastopajo L. Di Masi, G. Luengo in P. Němečková, agenti,

tožena stranka na prvi stopnji,

Tech-Fab Europe eV s sedežem v Frankfurtu na Majni (Nemčija), ki ga zastopata J. Beck in L. Ruessmann, odvetnika,

intervenientka v postopku na prvi stopnji,

SODIŠČE (sedmi senat),

v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, J. Passer (poročevalec), sodnik, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,

generalna pravobranilka: T. Ćapeta,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Pritožnici, družbi Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE (v nadaljevanju: Hengshi) in Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE (v nadaljevanju: Jushi), s pritožbo predlagata razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 1. marca 2023, Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics in Jushi Egypt for Fiberglass Industry/Komisija (T‑301/20, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2023:93), s katero je to sodišče kot neutemeljeno zavrnilo njuno tožbo za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/492 z dne 1. aprila 2020 o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz nekaterih tkanih in/ali šivanih tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Egipta (UL 2020, L 108, str. 1, v nadaljevanju: sporna uredba) v delu, ki se nanaša nanju.

 Pravni okvir

 Pravo STO

2        Svet Evropske unije je s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 80), odobril Sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO), podpisan 15. aprila 1994 v Marakešu, ter sporazume iz prilog od 1 do 3 k temu sporazumu, med katerimi je tudi Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 21, str. 189, v nadaljevanju: Protidampinški sporazum).

3        Člen 2 Protidampinškega sporazuma, naslovljen „Ugotavljanje dampinga“, določa:

„2.1      Za namene tega sporazuma velja, da je proizvod predmet dampinga, t. j., da se vnaša v gospodarstvo druge države po nižji vrednosti, kot je normalna, če je izvozna cena proizvoda pri izvozu iz ene v drugo državo nižja od primerljive cene v redni trgovini za enak proizvod, ki je namenjen porabi v državi izvoza.

2.2      Če prodaje enakega proizvoda ni v redni trgovini na domačem trgu države izvoznice ali če zaradi določenih tržnih razmer ali nizke prodaje na domačem trgu države izvoza […] taka prodaja ne dopušča prave primerjave, se stopnja dumpinga ugotavlja s primerjavo s primerljivo ceno enakega proizvoda ob izvozu v ustrezno tretjo državo pod pogojem, da je ta cena značilna, ali s stroški proizvodnje v državi porekla ob dodanem razumnem znesku administrativnih, prodajnih in splošnih stroškov in dobička.

2.2.1      Prodaja enakega proizvoda na domačem trgu države izvoza ali prodaja tretji državi po cenah na enoto, ki so pod (fiksnimi in variabilnimi) stroški proizvodnje, z dodanimi administrativnimi, prodajnimi in splošnimi stroški se lahko obravnava kot prodaja zunaj redne trgovine zaradi cene in se lahko zanemari pri ugotavljanju normalne vrednosti, le če oblasti […] ugotovijo, da se prodaja odvija v daljšem obdobju […] v znatnih količinah […] po cenah, ki ne omogočajo nadomestitve vseh stroškov v določenem razumnem času. Če so cene, ki so pod ravnijo stroškov na enoto proizvoda med prodajo, nad ponderiranim povprečjem stroškov na enoto med preiskavo, tedaj te cene veljajo kot take, ki omogočajo nadomestitev stroškov v določenem razumnem obdobju.

2.2.1.1      Za namene odstavka 2 se stroški običajno računajo na osnovi knjigovodstva, ki ga vodi izvoznik ali proizvajalec, ki je v preiskavi, pod pogojem, da je to knjigovodstvo v skladu s splošno veljavnimi knjigovodskimi načeli v državi izvoza in na razumen način izraža stroške, ki so v zvezi s proizvodnjo in prodajo proizvoda, ki je predmet obravnave. […]

[…]“

 Pravo Unije

 Osnovna uredba

4        Člen 2 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 21, v nadaljevanju: osnovna uredba), naslovljen „Določitev dampinga“, določa:

„1.      Normalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici.

Vendar, kadar izvoznik v državi izvoznici ne izdeluje ali ne prodaja podobnega izdelka, se lahko normalna vrednost ugotovi na osnovi cen drugih prodajalcev ali proizvajalcev.

Cene, ki veljajo med strankami, ki se zdijo povezane ali ki imajo medsebojni kompenzacijski dogovor, ne štejejo kot cene v običajnem poteku trgovanja, in jih ni mogoče uporabljati za določanje normalne vrednosti, razen če je določeno, da navedena medsebojna povezava nanje ne vpliva.

Pri določanju, ali sta dve stranki povezani, se lahko upošteva opredelitev povezanih strank, določena v členu 127 [Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL 2015, L 343, str. 558)].

[…]

5.      Stroški se običajno izračunavajo na osnovi evidenc, ki jih hrani preiskovana stranka, pod pogojem, da so te evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli v zadevni državi in da se dokaže, da te evidence razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka.

Če stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo preiskovanega izdelka, niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne stranke, se jih prilagodi ali določi na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi, kadar pa takih informacij ni na voljo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno z informacijami iz drugih reprezentativnih trgov.

[…]

6.      Zneski za prodajne, splošne in upravne stroške in za dobičke temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo pri običajnem poteku trgovanja podobnega izdelka s strani obravnavanega izvoznika ali proizvajalca. Če teh zneskov ni mogoče določiti na tej osnovi, se lahko zneski določijo na osnovi:

(a)      tehtanega povprečja dejanskih zneskov, ugotovljenih za druge izvoznike ali proizvajalce, ki so predmet preiskave glede proizvodnje in prodaje podobnega izdelka na domačem trgu države porekla;

[…]“

5        Člen 9 osnovne uredbe, naslovljen „Zaključek brez ukrepov; uvedba dokončnih dajatev“, v odstavku 4 določa:

„Kadar končno ugotovljena dejstva kažejo na obstoj dampinga in s tem povzročene škode ter interes [Evropske] [u]nije zahteva intervencijo v skladu s členom 21, [Evropska] [k]omisija uvede dokončno protidampinško dajatev v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(3). Kadar veljajo začasne dajatve, Komisija začne ta postopek najpozneje en mesec pred iztekom veljavnosti takih dajatev.

Znesek protidampinške dajatve ne presega ugotovljene stopnje dampinga, moral pa bi biti manjši od te stopnje, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, povzročene industriji [Evropske] [u]nije.“

 Uredba (EU) 2016/1037

6        Člen 29(6), prvi pododstavek, Uredbe (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL 2016, L 176, str. 55), določa:

„Informacije, prejete na podlagi te uredbe, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.“

 Sporna uredba

7        V uvodnih izjavah 52, 312 in 331 sporne uredbe je navedeno:

„(52)      Zadevni izdelek […] so tkane in/ali šivane tkanine iz rovinga in/ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m² (v nadaljnjem besedilu: tkanina iz steklenih vlaken), s poreklom iz [Ljudske republike Kitajske] in Egipta, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7019 39 00, ex 7019 40 00, ex 7019 59 00 in ex 7019 90 00 (oznake TARIC 7019 39 00 80, 7019 40 00 80, 7019 59 00 80 in 7019 90 00 80) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

[…]

(312)      V nasprotju s trditvami proizvajalcev izvoznikov je bilo ugotovljeno, da cene, po katerih je družba [Hengshi] nabavljala roving iz steklenih vlaken [(v nadaljevanju: roving)] od družbe [Jushi], niso primerljive tržne cene, saj so bile dosledno in znatno nižje od cen, ki jih je družba [Jushi] za isti izdelek zaračunavala neodvisnim strankam na egiptovskem domačem trgu. Glede na znatno razliko med temi cenami je Komisija sklenila, da cene, ki jih je družba [Hengshi] plačevala družbi [Jushi], ne morejo veljati za primerljive tržne cene. Čeprav so navedene cene prinašale dobiček, niso odražale tržnih cen v Egiptu: družba [Hengshi] bi namreč za roving plačevala veliko višjo ceno, če družbi ne bi bili povezani. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da sklicevanje na dejstvo, da ni izkrivljajočih vladnih ukrepov, ki bi vplivali na določanje cen surovin, ni relevantno, saj je v tem primeru odločilna analiza tržne primerljivosti.

[…]

(331)      Zdi se, da ta proizvajalca izvoznika napačno razumeta tudi pojem stroškov iz člena 2(5) osnovne uredbe. Ta se nanaša na stroške proizvajalca izdelka v preiskavi (in ne na proizvajalca vložka). Z vidika kupca je dobiček prodajalca strošek, ki je vključen v ceno, plačano za vložek. Komisija je pravilno ocenila, ali evidence družbe Hengshi razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, in ugotovila, da so bile transferne cene za nakupe rovinga znatno deflacionirane v primerjavi s tržno ceno za iste vrste izdelka v Egiptu, torej niso bile tržno primerljive. Zato je prilagodila stroške rovinga na podlagi cen, ki jih je družba Jushi zaračunavala nepovezanim družbam na egiptovskem trgu.“

 Uredba (ES) št. 1972/2002

8        V uvodni izjavi 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1972/2002 z dne 5. novembra 2002 o spremembah Uredbe (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 132) je bilo navedeno:

„Za ustrezno velja, da se udeležene pouči, kaj storiti, če v skladu s členom 2(5) [Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dumpinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 11, zvezek 10, str. 45)] evidence niso primeren odraz stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka zlasti v situacijah, ko zaradi posebnih tržnih razmer prodaje podobnega izdelka ne omogočajo ustrezne primerjave. V takšnih okoliščinah se ustrezni podatki pridobijo iz virov, na katere takšna izkrivljanja ne vplivajo. Takšni viri so lahko stroški drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi, kjer takšne informacije niso na voljo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pa je mogoče uporabiti katero koli drugo razumno podlago, vključno z informacijami iz drugih reprezentativnih trgov. Ustrezne podatke je mogoče uporabiti bodisi za prilagoditev določenih postavk evidenc obravnavane stranke, kjer pa to ni mogoče, pa za določitev stroškov obravnavane stranke.“

 Dejansko stanje

9        V točkah od 2 do 15 izpodbijane sodbe je dejansko stanje spora povzeto tako:

„2      Hengshi in Jushi sta družbi, ustanovljeni v skladu zakonodajo Arabske republike Egipt. Obe sta del skupine China National Building Material (CNBM). Tožeči stranki se ukvarjata med drugim z dejavnostjo proizvodnje in izvoza tkanin iz steklenih vlaken, ki se prodajajo med drugim v Evropski uniji.

3      V obdobju preiskave (od 1. januarja do 31. decembra 2018) je družba Jushi proizvajala tako tkanine iz steklenih vlaken kot tudi roving, ki je glavna surovina, uporabljena za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken. Roving, ki ga je sama proizvajala, je družba Jushi uporabljala za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, poleg tega pa ga je prodajala neodvisnim strankam v Egiptu in tujini ter družbi Hengshi. Ta družba je tkanine iz steklenih vlaken proizvajala iz rovinga, ki ga je kupovala od družbe Jushi, pa tudi od druge povezane družbe in od neodvisne družbe, ki imata obe sedež na Kitajskem.

4      Družba Jushi je tkanine iz steklenih vlaken prodajala neposredno neodvisnim strankam v Egiptu in Uniji. Tkanine iz steklenih vlaken je tudi izvažala trem povezanim strankam v Uniji, in sicer družbam Jushi Spain SA, Jushi France SAS in Jushi ltalia Srl. Poleg tega je družba Jushi tkanine iz steklenih vlaken v Uniji prodajala prek povezane družbe s sedežem zunaj Unije, to je družbe Jushi Group (HK) Sinosia Composite Materials Co. Ltd.

5      Družba Hengshi tkanin iz steklenih vlaken ni prodajala na egiptovskem trgu. Te tkanine je prodajala v Uniji neposredno neodvisnim strankam in prek povezane družbe s sedežem zunaj Unije, to je prek družbe Huajin Capital Ltd.

6      Evropska komisija je na podlagi pritožbe, ki jo je [intervenientka na prvi stopnji], združenje Tech-Fab Europe eV, v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje tkanin iz steklenih vlaken v Uniji, 8. januarja 2019 vložila na podlagi člena 5 [osnovne uredbe], začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta v Unijo. Obvestilo o začetku postopka je 21. februarja 2019 objavila v Uradnem listu Evropske unije (UL 2019, C 68, str. 29).

7      Kot je razvidno iz uvodne izjave 52 [sporne] uredbe, so izdelki, ki so bili predmet protidampinške preiskave, tkane ali šivane tkanine iz rovinga ali preje iz brezkončnih steklenih vlaken, z drugimi elementi ali brez njih, razen izdelkov, ki so impregnirani ali predhodno impregnirani, in razen tkanin z odprto mrežno strukturo z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m², s poreklom iz Kitajske in Egipta, ki so se v času dejanskega stanja uvrščale pod oznake KN ex 7019 39 00, ex 7019 40 00, ex 7019 59 00 in ex 7019 90 00 (oznake TARIC 7019390080, 7019400080, 7019590080 in 7019900080).

8      Preiskava v zvezi z dampingom in škodo je zajemala obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2018. Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode in vzročne zveze, se je nanašala na obdobje od 1. januarja 2015 do konca obdobja preiskave.

9      Tožeči stranki sta 8. aprila 2019 predložili svoje odgovore na protidampinški vprašalnik in odgovore njunih povezanih družb na Prilogo I k vprašalniku.

10      Komisija je 16. maja 2019 začela ločeno protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta v Unijo (v nadaljevanju: vzporedna protisubvencijska preiskava o tkaninah iz steklenih vlaken). Komisija je 7. junija 2019 začela tudi protisubvencijsko preiskavo v zvezi z rovingom (v nadaljevanju: vzporedna protisubvencijska preiskava o rovingu).

11      Komisija je opravila preveritvene obiske v prostorih tožečih strank in v prostorih njunih povezanih družb. Po teh obiskih sta tožeči stranki 30. maja 2019 predložili dodatne pripombe.

12      Komisija je 19. decembra 2019 razkrila bistvena dejstva in premisleke, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončne protidampinške ukrepe za uvoz tkanin iz steklenih vlaken s poreklom iz Kitajske in Egipta (v nadaljevanju: dokončno razkritje). Tožeči stranki sta 9. januarja 2020 predložili pripombe glede tega razkritja. 16. januarja 2020 je bilo v prostorih Komisije opravljeno zaslišanje v zvezi z navedenim razkritjem. Tožeči stranki sta istega dne pisno predložili dodatne pripombe.

13      Komisija je 10. februarja 2020 objavila dokument z dodatnim dokončnim razkritjem (v nadaljevanju: dodatno dokončno razkritje). V tem razkritju so bile upoštevane nekatere trditve, ki sta jih tožeči stranki posredovali v zvezi z dokončnim razkritjem. Tožeči stranki sta pripombe glede dodatnega dokončnega razkritja predložili 13. februarja 2020. 17. februarja 2020 je bilo v prostorih Komisije opravljeno zaslišanje v zvezi z navedenim razkritjem.

14      Na zahtevo tožečih strank je pooblaščenec za zaslišanje 25. februarja 2020 izvedel naknadno zaslišanje.

15      Komisija je 1. aprila 2020 sprejela [sporno] uredbo. Z navedeno uredbo je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev v višini 20 % na uvoz tkanin iz steklenih vlaken tožečih strank v Unijo.“

 Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba

10      Pritožnici sta 19. maja 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložili tožbo za razglasitev ničnosti sporne uredbe.

11      Splošno sodišče je s sklepom z dne 11. novembra 2020 dovolilo intervencijo združenja Tech-Fab Europe v podporo predlogom Komisije.

12      Pritožnici sta v utemeljitev ničnostne tožbe navedli dva tožbena razloga, od katerih se je prvi nanašal na to, da se z metodo, ki jo je Komisija uporabila za določitev proizvodnih stroškov družbe Hengshi za tkanine iz steklenih vlaken ter prodajnih, upravnih in drugih splošnih stroškov (v nadaljevanju: PUS-stroški) na eni strani ter dobička, ki se je upošteval za izračun njene konstruirane normalne vrednosti, na drugi strani, kršita člen 2(3), (5), (6), (11) in (12) ter člen 9(4) osnovne uredbe, drugi pa na to, da se z metodo, ki jo je Komisija uporabila za določitev stopenj nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen pritožnic, kršita člen 3(1), (2), (3) in (6) ter člen 9(4) te uredbe.

13      Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo ta tožbena razloga in zato tožbo v celoti zavrnilo. V zvezi s prvim tožbenim razlogom je Splošno sodišče zlasti menilo, da je Komisija lahko, ne da bi napačno uporabila pravo ali storila očitno napako pri presoji, odločila, da glede na to, da cena rovinga iz računovodskih evidenc družbe Hengshi ni bila določena pod običajnimi tržnimi pogoji, ni mogoče šteti, da so bili pri tej ceni razumno upoštevani stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, in da je zato treba to ceno prilagoditi. V zvezi z drugim tožbenim razlogom je Splošno sodišče ugotovilo, da je brezpredmeten. Namreč, tudi če bi pritožnici utemeljeno izpodbijali metodo, ki jo je Komisija uporabila za določitev izvozne cene družbe Jushi v okviru izračuna stopnje nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen, glede na presojo Splošnega sodišča taka napaka ne bi mogla povzročiti razglasitve ničnosti sporne uredbe, ker tudi če bi bilo treba upoštevati nove izračune, ki jih je Komisija predložila ob upoštevanju očitkov pritožnic, ti izračuni nikakor ne bi pripeljali do spremembe protidampinških dajatev, naloženih pritožnicama, kar sta ti sami priznali.

 Predlogi strank

14      Pritožnici s pritožbo Sodišču predlagata, naj:

–        izpodbijano sodbo razveljavi;

–        sprejme prvi, tretji in peti del prvega tožbenega razloga ter

–        Komisiji in vsem intervenientkam naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka in postopka pred Splošnim sodiščem.

15      Komisija Sodišču predlaga, naj:

–        pritožbo zavrne in

–        pritožnicama naloži plačilo stroškov postopka.

16      Združenje Tech-Fab Europe Sodišču predlaga, naj:

–        pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter

–        pritožnicama naloži plačilo stroškov, ki so združenju Tech-Fab Europe nastali v okviru tega postopka in intervencije na prvi stopnji.

 Pritožba

17      Pritožnici v utemeljitev pritožbe navajati tri pritožbene razloge.

 Prvi pritožbeni razlog: kršitev člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe

 Trditve strank

18      Pritožnici s prvim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na točke od 31 do 34 in od 36 do 43 izpodbijane sodbe, trdita, da je Splošno sodišče kršilo člen 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe. Natančneje, trdita, da je Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da ker cena rovinga iz računovodskih evidenc družbe Hengshi ni bila določena pod običajnimi tržnimi pogoji, ni mogoče šteti, da so bili pri tej ceni razumno upoštevani stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, in da je zato treba to ceno prilagoditi, napačno uporabilo pravo.

19      Pritožnici v utemeljitev tega prvega pritožbenega razloga trdita, na prvem mestu, da člen 2(5) osnovne uredbe, ki naj bi ga bilo treba razlagati ozko in glede na njegov kontekst, Komisiji ne omogoča, da bi izločila stroške, navedene v računovodskih evidencah proizvajalca izvoznika, zgolj zato, ker en element stroškov ni bil določen v skladu z običajnimi tržnimi pogoji.

20      Zato naj bi Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da lahko Komisija na podlagi široke diskrecijske pravice, ki jo ima, za izvedbo prilagoditve ne upošteva stroškov, navedenih v računovodskih evidencah preiskovane stranke, kadar cena surovine, uporabljene za proizvodnjo zadevnega izdelka, ni določena pod običajnimi tržnimi pogoji, napačno uporabilo pravo, saj naj bi členu 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe pripisalo obseg, ki ga ta nima. Zato naj bi Splošno sodišče v točki 29 izpodbijane sodbe prav tako napačno presodilo, da mora biti zaradi obstoja te široke diskrecijske pravice njegov nadzor v tem okviru omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo upoštevano pri izpodbijanem aktu, neobstoja očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja in zlorabe pooblastil Komisije.

21      Ker naj bi namreč pri drugem pogoju iz člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe šlo za ureditev izjeme, naj bi bilo treba ta pogoj razlagati ozko, tako da bi se morala Komisija za njegovo uporabo opreti na objektivne dejavnike, ne da bi v zvezi z njimi imela diskrecijsko pravico. Ker naj bi se izjema iz drugega pogoja iz člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe izrecno nanašala na položaje, v katerih računovodske evidence ne odražajo razumno stroškov zadevnega proizvajalca, in naj bi zajemala položaje, v katerih na stroške vpliva poseben položaj na trgu, naj te izjeme ne bi bilo mogoče razširiti na druge okoliščine – kot je ta, da zadevni stroški zaradi razmerja znotraj skupine niso nastali pod običajnimi tržnimi pogoji – ki niso okoliščine, ki so tako taksativno določene v tej določbi.

22      Poleg tega naj bi Splošno sodišče v točki 41 izpodbijane sodbe napačno razširilo področje uporabe člena 2(5) te uredbe, ki se nanaša na kakovost računovodskih evidenc, ker se je po analogiji oprlo na člen 2(1) navedene uredbe, ki se nanaša na kakovost in razumnost stroškov povezanih strank.

23      Na drugem mestu, pritožnici trdita, da je napaka, ki jo je Splošno sodišče storilo pri razlagi člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe, potrjena s sodno prakso organa STO za reševanje sporov. To določbo naj bi bilo namreč treba razlagati ob upoštevanju člena 2.2.1.1 Protidampinškega sporazuma, kot ga razlaga organ STO za reševanje sporov. Ta pa naj bi v poročilu z dne 12. septembra 2019 že menil, da se drugi pogoj iz prvega stavka člena 2.2.1.1 nanaša na vprašanje, ali evidence izvoznika ali proizvajalca, ki je v preiskavi, primerno in zadostno predstavljajo ali izražajo stroške, ki jih ima izvoznik ali proizvajalec, ki je v preiskavi, ter ki so dejansko povezani s proizvodnjo in prodajo zadevnega specifičnega izdelka. Prav tako naj bi pritožbeni organ STO v poročilu, sprejetem 26. oktobra 2016, med drugim navedel, da ta drugi pogoj zahteva primerjavo stroškov, navedenih v evidencah proizvajalca ali izvoznika, in stroškov tega proizvajalca ali izvoznika.

24      Zato je treba po mnenju pritožnic člen 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe razlagati tako, da se mora Komisija omejiti na preverjanje, ali dokumenti, ki jih hrani proizvajalec, ki je predmet preiskave, „primerno in zadostno“ izražajo stroške, ki so temu proizvajalcu nastali pri proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka. Tej instituciji naj zato ne bi bilo dovoljeno preveriti, ali evidence zadevnega proizvajalca razumno odražajo nekatere hipotetične stroške, ki bi lahko nastali, če ta surovine ne bi kupil od povezane stranke. V obravnavani zadevi bi moralo tako Splošno sodišče na podlagi okoliščine, navedene v točki 37 izpodbijane sodbe, da je družba Jushi roving prodajala družbi Hengshi z dobičkom, sklepati, da so bili vsi stroški proizvodnje rovinga in tkanin iz steklenih vlaken pravilno izkazani v evidencah družbe Hengshi. Zato naj bi Splošno sodišče napačno presodilo, da je Komisija upravičeno izločila evidence družbe Hengshi, da bi določila njene proizvodne stroške v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe.

25      Komisija in združenje Tech-Fab Europe menita, da je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

 Presoja Sodišča

26      Prvič, v zvezi s trditvijo pritožnic, da člen 2(5) osnovne uredbe vsebuje izjemo, ki jo je treba razlagati ozko, je treba opozoriti, da se v skladu z besedilom člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe stroški običajno izračunavajo na osnovi evidenc, ki jih hrani preiskovana stranka, pod pogojem, da so te evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli v zadevni državi in da se dokaže, da te evidence razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka.

27      Kot je Splošno sodišče navedlo v točki 27 izpodbijane sodbe in kot pravilno trdita pritožnici, ta ureditev pomeni izjemo od splošnega pravila in jo je torej treba razlagati ozko.

28      Vendar člen 2(5) osnovne uredbe Komisije ne zavezuje, da brezpogojno in brez potrebnih preverjanj sprejme informacije iz računovodskih evidenc preiskovanega proizvajalca ali izvoznika.

29      Kot je Splošno sodišče pravilno opozorilo v točki 29 izpodbijane sodbe, imajo institucije na področju ukrepov trgovinske zaščite široko diskrecijsko pravico zaradi kompleksnosti gospodarskih, političnih in pravnih položajev, ki jih morajo preučiti. Zato je nadzor sodišča Unije nad akti, ki jih institucije sprejmejo v okviru izvajanja te široke diskrecijske pravice, omejen na preverjanje spoštovanja postopkovnih pravil, pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo upoštevano pri izpodbijanem aktu, neobstoja očitne napake pri presoji tega dejanskega stanja in zlorabe pooblastil. Ta omejeni sodni nadzor zajema zlasti izbiro med različnimi metodami izračuna stopnje dampinga in oceno normalne vrednosti izdelka (glej v tem smislu sodbo z dne 27. septembra 2007, Ikea Wholesale, C‑351/04, EU:C:2007:547, točki 40 in 41 ter navedena sodna praksa).

30      V obravnavani zadevi je Splošno sodišče v točkah 34 in 40 izpodbijane sodbe navedlo, da Komisija ni upoštevala stroškov, izkazanih v računovodskih evidencah preiskovane stranke, ker cene surovine, uporabljene za proizvodnjo zadevnega izdelka, zaradi razmerja znotraj skupine niso bile določene pod običajnimi tržnimi pogoji. Poleg tega, kot je Komisija navedla v uvodni izjavi 312 sporne uredbe, so bile cene, po katerih je družba Hengshi nabavljala roving od družbe Jushi, dosledno in znatno nižje od cen, ki jih je družba Jushi za isti izdelek zaračunavala neodvisnim strankam na egiptovskem trgu.

31      Pritožnici v bistvu menita, da je treba izjemo iz člena 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe razlagati tako, da lahko Komisija stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo, izračuna drugače kot zgolj na podlagi računovodskih evidenc preiskovanega proizvajalca le, če evidence, ki jih hrani zadevni proizvajalec, ne izražajo „primerno in zadostno“ stroškov, ki so temu proizvajalcu nastali pri proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka.

32      V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le izraze iz te določbe in cilje, ki jim sledi, ampak tudi njen kontekst in celoto določb prava Unije. Tudi zgodovina nastanka določbe prava Unije lahko vsebuje elemente, ki so upoštevni za njeno razlago (sodbi z dne 10. decembra 2018, Wightman in drugi, C‑621/18, EU:C:2018:999, točka 47 in navedena sodna praksa, in z dne 1. oktobra 2019, Planet49, C‑673/17, EU:C:2019:801, točka 48).

33      V zvezi s ciljem člena 2(5), prvi in drugi pododstavek, osnovne uredbe je treba poudariti, da je njegov namen zagotoviti, da stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka, ki se upoštevajo pri izračunu normalne vrednosti navedenega izdelka, odražajo stroške, ki bi jih imel proizvajalec na notranjem trgu države izvoznice.

34      Kar zadeva kontekst, so določbe člena 2(1), tretji in četrti pododstavek, osnovne uredbe, ki se izrecno sklicujejo na položaje, v katerih na cene vpliva razmerje znotraj skupine, osnova za druge določbe člena 2, ki se nanašajo na določitev normalne vrednosti, vključno z določbami člena 2(5). Neobstoj ponovitve teh elementov v tem členu 2(5) ne pomeni, da je zakonodajalec Unije nameraval ta položaj izključiti.

35      Poleg tega je treba opozoriti, da je bilo besedilo člena 2(5) Uredbe št. 384/96, ki jo je osnovna uredba razveljavila in nadomestila, v bistvu enako besedilu člena 2(5) te uredbe.

36      Iz uvodne izjave 4 Uredbe št. 1972/2002, s katero je bila ta določba vstavljena v Uredbo št. 384/96, je razvidno, da je zakonodajalec Unije tako želel dati napotke o nadaljnjih korakih, če računovodske evidence proizvajalca ne bi bile primeren odraz stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, zlasti v položajih, ko zaradi posebnih tržnih razmer prodaja podobnega izdelka ne bi omogočala ustrezne primerjave. V takem primeru je treba v skladu s to uvodno izjavo upoštevne podatke pridobiti iz virov, na katere „takšna izkrivljanja“ ne vplivajo.

37      Iz tega sledi, da mora imeti Komisija možnost oceniti stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo preiskovanega izdelka, na podlagi člena 2(5) osnovne uredbe, zlasti če prodaja podobnega izdelka ne omogoča ustrezne primerjave zaradi izkrivljanja.

38      Zato Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da člen 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe ne preprečuje, da Komisija ne upošteva stroškov, izkazanih v računovodskih evidencah preiskovane stranke, kadar cene surovine, ki se uporablja za proizvodnjo obravnavanega izdelka, niso določene pod običajnimi tržnimi pogoji zaradi razmerja znotraj skupine, ni kršilo obsega te določbe.

39      Na drugem mestu, pritožnici Splošnemu sodišču očitata, da ni ustrezno upoštevalo sodne prakse organa STO za reševanje sporov v zvezi s členom 2.2.1.1 Protidampinškega sporazuma.

40      V zvezi s tem je treba opozoriti, prvič, da primarnost mednarodnih sporazumov, ki jih sklene Unija, v razmerju do besedil sekundarne zakonodaje Unije narekuje, da je treba ta besedila razlagati čim bolj v skladu s temi sporazumi, in drugič, da se je Sodišče v podporo svoji razlagi določb sporazumov, priloženih k Sporazumu o ustanovitvi STO, že sklicevalo na poročila posebne skupine STO ali pritožbenega organa, ustanovljenega v okviru STO (glej v tem smislu sodbo z dne 28. aprila 2022, Yieh United Steel/Komisija, C‑79/20 P, EU:C:2022:305, točki 101 in 102 ter navedena sodna praksa).

41      Zato se je Splošno sodišče v točki 32 izpodbijane sodbe pravilno sklicevalo na poročilo pritožbenega organa STO v zadevi „Evropska unija – Protidampinški ukrepi za biodizel s poreklom iz Argentine“ (WT/DS 473/AB/R), sprejeto 26. oktobra 2016, v katerem je med drugim pojasnjen obseg člena 2.2.1.1 Protidampinškega sporazuma, za namene razlage vsebinsko enake določbe člena 2(5) osnovne uredbe, da je potrdilo, da zadnjenavedena določba ne izključuje možnosti Komisije, da ne upošteva stroškov, izkazanih v računovodskih evidencah preiskovane stranke, kadar cena surovine, ki se uporablja za proizvodnjo obravnavanega izdelka, ni bila določena pod običajnimi tržnimi pogoji.

42      V nasprotju s tem, kar trdita pritožnici, je namreč iz točke 6.33 tega poročila razvidno, da je mogoče ugotoviti, da računovodske evidence ne odražajo razumno stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo zadevnega proizvoda, kadar do transakcij v zvezi z nekaterimi vhodnimi viri, povezanimi s proizvodnjo in prodajo tega proizvoda, ni prišlo pod običajnimi tržnimi pogoji.

43      Iz vsega navedenega izhaja, da Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da člen 2(5), prvi pododstavek, osnovne uredbe ne preprečuje, da Komisija ne upošteva stroškov, izkazanih v računovodskih evidencah preiskovane stranke, kadar cene surovine, ki se uporablja za proizvodnjo obravnavanega izdelka, niso določene pod običajnimi tržnimi pogoji zaradi razmerja znotraj skupine, ni kršilo te določbe.

44      Glede na zgoraj navedene preudarke je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti kot neutemeljen.

 Drugi pritožbeni razlog: kršitev člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe

45      Drugi pritožbeni razlog, ki se nanaša na točke od 72 do 76, 80 in od 82 do 88 izpodbijane sodbe, je razdeljen na dva dela.

 Prvi del

–       Trditve strank

46      Pritožnici s prvim delom drugega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču očitata, da je v točki 84 izpodbijane sodbe napačno razlagalo in uporabilo člen 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, ker je presodilo, da je Komisija utemeljeno prilagodila stroške družbe Hengshi za roving „na kateri koli drugi razumni podlagi“. Natančneje, Splošno sodišče naj ne bi upoštevalo obsega pogojev za uporabo člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, v skladu s katerimi mora Komisija načeloma prilagoditi stroške, ki niso ustrezno izraženi v evidencah tega proizvajalca. Ker pa je v tej določbi pojasnjeno, da se lahko Komisija opre na „katero koli drugo razumno podlago“ le, „kadar […] takih informacij ni na voljo oziroma jih ni mogoče uporabiti“, naj bi bilo to pravilo izjema in naj bi ga bilo zato treba razlagati ozko.

47      V zvezi s tem pritožnici trdita, da je Splošno sodišče na podlagi napačne razlage te določbe v točki 86 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je Komisija, čeprav se v skladu s členom 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo preiskovanega izdelka, če niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne stranke, prilagodijo ali določijo „na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi“, v obravnavanem primeru ta izračun upravičeno naredila na „kateri koli drugi razumni podlagi“, ker naj ob upoštevanju razmerja med družbama Jushi in Hengshi ter stroškovne strukture družbe Jushi, ki je vertikalno integrirana družba, stroški drugih proizvajalcev ne bi bili „primerljivi“. Po mnenju pritožnic „primerljivost“ stroškov drugih proizvajalcev ni del odstopanj od pravila prilagoditve stroškov, ki niso ustrezno izraženi v evidencah, iz člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe.

48      To, da je Splošno sodišče s tem, da je presodilo, da je Komisija upravičeno uporabila izjemo iz člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, napačno uporabilo pravo, naj bi bilo potrjeno v točki 87 izpodbijane sodbe. Splošno sodišče naj bi namreč v njej napačno ugotovilo, da dejstvo, da se je Komisija za računsko določitev normalne vrednosti tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi v skladu s členom 2(6)(a) osnovne uredbe oprla na PUS-stroške in dobiček družbe Jushi pri njeni domači prodaji tkanin iz steklenih vlaken, ni upoštevno, ker se člen 2(5) te uredbe nanaša na drugačno vprašanje. Ti določbi naj bi namreč obravnavali isto vprašanje, in sicer določitev elementov stroškov, ki jih je treba uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti. Zato naj bi moralo biti mogoče uporabiti proizvodne stroške družbe Jushi tudi v skladu s členom 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe za določitev proizvodnih stroškov družbe Hengshi.

49      Poleg tega bi moralo Splošno sodišče po mnenju pritožnic ugotoviti, da je proizvodne stroške družbe Jushi za roving mogoče veljavno uporabiti za določitev proizvodnih stroškov družbe Hengshi na podlagi člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe. Ne bi naj bilo namreč pravilno trditi, kot je to storilo Splošno sodišče v točki 83 izpodbijane sodbe, da Komisija ni „sprejela“ proizvodnih stroškov družbe Jushi za roving, saj naj bi ta institucija za izračun stopnje dampinga družbe Jushi uporabila njene lastne proizvodne stroške za tkanine iz steklenih vlaken, ki jih proizvaja družba Jushi, ti stroški pa naj bi po definiciji vključevali proizvodne stroške te družbe za roving. To, da sta družbi Jushi in Hengshi povezani, naj ne bi vplivalo na proizvodne stroške rovinga, ki ga proizvaja družba Jushi, saj ta od družbe Hengshi ni kupovala niti surovin niti vhodnih virov.

50      Komisija in združenje Tech-Fab Europe menita, da je treba prvi del drugega pritožbenega razloga pritožnic zavrniti kot neutemeljen.

–       Presoja Sodišča

51      V skladu s členom 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe se stroški, povezani s proizvodnjo in prodajo preiskovanega izdelka, če niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne stranke, prilagodijo ali določijo na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi, kadar pa takih informacij ni na voljo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno z informacijami iz drugih reprezentativnih trgov.

52      V obravnavanem primeru je Komisija uporabila to izjemo za prilagoditev stroškov družbe Hengshi za roving, tako da je te stroške prilagodila „na kateri koli drugi razumni podlagi“, namesto da bi izvedla prilagoditev „na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi“, in sicer na podlagi stroškov, ki jih je družba Jushi, ki je edina druga proizvajalka rovinga v Egiptu, imela v zvezi s proizvodnjo navedenega rovinga.

53      Najprej je treba ugotoviti, da je Splošno sodišče v točki 79 izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je treba odločitev, da se uporabi „katera koli druga razumna podlaga“, kar je izjema od splošnega pravila iz člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, razlagati ozko, kar pritožnici sicer navajata v utemeljitev tega prvega dela drugega pritožbenega razloga. Da bi Komisija odstopila od pravila, da je treba stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo preiskovanega izdelka, če niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne stranke, prilagoditi ali določiti na podlagi stroškov drugih proizvajalcev ali izvoznikov v isti državi, se mora tako opreti na dokaze ali vsaj na indice, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obstoj dejavnika, zaradi katerega se opravi prilagoditev.

54      V obravnavanem primeru je Splošno sodišče v točki 80 izpodbijane sodbe ugotovilo, da se je Komisija pri utemeljitvi svoje odločitve, da za prilagoditev stroškov družbe Hengshi za roving ne bo uporabila proizvodnih stroškov družbe Jushi za roving in da bo zato uporabila drugo razumno podlago, oprla na to, da je družba Jushi povezana z družbo Hengshi in da je družba Jushi vertikalno integrirana družba, kar pomeni, da proizvaja in uporablja svoj roving za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, kar pa ne velja za družbo Hengshi, ki za proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken roving nabavlja pri družbi Jushi in drugih povezanih kitajskih dobaviteljih.

55      Na podlagi takih dejanskih ugotovitev, ki jih pritožnici ne izpodbijata, pa je Splošno sodišče lahko veljavno sklepalo, da Komisija za zadevno prilagoditev ni mogla uporabiti proizvodnih stroškov družbe Jushi za roving. Kot je namreč Splošno sodišče navedlo v točki 86 izpodbijane sodbe, v takih okoliščinah ta institucija teh stroškov ni mogla upoštevati, ker je družba Jushi drugače kot družba Hengshi vertikalno integrirana družba. Zato je Splošno sodišče lahko pravilno presodilo, da Komisija glede na te dejanske okoliščine utemeljeno ni upoštevala proizvodnih stroškov družbe Jushi za roving in je prilagoditev opravila na „kateri koli drugi razumni podlagi“.

56      Dalje, pritožnici trdita, da če so se PUS-stroški in dobiček družbe Jushi lahko uporabili za določitev normalne vrednosti tkanin iz steklenih vlaken družbe Hengshi na podlagi člena 2(6)(a) osnovne uredbe, bi se lahko proizvodni stroški družbe Jushi prav tako uporabili na podlagi člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe za določitev proizvodnih stroškov družbe Hengshi.

57      V nasprotju s trditvami pritožnic Splošno sodišče v točki 87 izpodbijane sodbe ni storilo napake, ko je to trditev zavrnilo z obrazložitvijo, da se zadevni določbi nanašata na različni vprašanji. Splošno sodišče je namreč pravilno opozorilo, da se člen 2(5) osnovne uredbe nanaša na izračun stroškov, povezanih s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka, člen 2(6) te uredbe pa se nanaša na izračun PUS‑stroškov in dobička, ki temelji na domači prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovanja. Gre za ločena elementa pri konstruiranju normalne vrednosti.

58      Nazadnje, kar zadeva točko 83 izpodbijane sodbe, pritožnici izpodbijata presojo dejstev, ki jo je opravilo Splošno sodišče in v skladu s katero Komisija ni „sprejela“ proizvodnih stroškov družbe Jushi za roving. Ta napaka pri presoji naj bi bila jasno razvidna iz procesnega gradiva, ki je bilo predloženo Splošnemu sodišču in v katerem naj bi Komisija navedla, da „so bili uporabljeni lastni proizvodni stroški družbe Jushi Egypt“ za računsko določitev normalne vrednosti vrst izdelka, ki se ne prodajajo v reprezentativnih količinah.

59      V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišče v primeru pritožbe ni pristojno za ugotavljanje dejanskega stanja in načeloma niti za presojo dokazov, ki jih je Splošno sodišče upoštevalo pri ugotovitvi tega dejanskega stanja. Če so bili namreč ti dokazi pravilno pridobljeni ter če so bila spoštovana splošna pravna načela in postopkovna pravila glede dokaznega bremena in izvajanja dokazov, je samo Splošno sodišče pristojno presojati vrednost dokazov, ki so mu bili predloženi, razen v primeru njihovega izkrivljanja (sodba z dne 11. januarja 2024, Foz/Svet, C‑524/22 P, EU:C:2024:23, točka 37 in navedena sodna praksa).

60      Za tako izkrivljanje gre, kadar je brez uporabe novih dokazov presoja obstoječih dokazov očitno napačna. Vendar mora biti to izkrivljanje očitno razvidno iz listin v spisu, ne da bi bilo treba na novo presojati dejstva in dokaze. Poleg tega mora pritožnik, kadar zatrjuje izkrivljanje dokazov, natančno opredeliti dokaze, ki naj bi jih Splošno sodišče izkrivilo, in dokazati napake pri analizi, zaradi katerih jih je Splošno sodišče po njegovem mnenju izkrivilo (sodba z dne 11. januarja 2024, Foz/Svet, C‑524/22 P, EU:C:2024:23, točka 38 in navedena sodna praksa).

61      V obravnavanem primeru je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da se je Komisija pri izračunu stroškov družbe Hengshi za roving odločila, da ne bo uporabila proizvodnih stroškov družbe Jushi za roving, in da je zato uporabila drugo razumno podlago. V procesnem gradivu, na katero se sklicujeta pritožnici in v katerem Komisija navaja, da „so bili uporabljeni lastni proizvodni stroški družbe Jushi Egypt“, pa je sklicevanje na stroške rovinga, ki ga ne proizvaja družba Hengshi, ampak družba Jushi. V zvezi s tem je treba navesti, da – kot je Splošno sodišče ugotovilo v točki 80 izpodbijane sodbe, na katero izrecno napotuje točka 83 te sodbe – Komisija ni sprejela proizvodnih stroškov družbe Jushi za roving zaradi povezav med tema družbama, in sicer je družba Jushi, čeprav je edina druga proizvajalka tkanin iz steklenih vlaken v Egiptu, na eni strani družba, povezana z družbo Hengshi, in na drugi strani vertikalno integrirana družba, kar pa ne velja za družbo Hengshi.

62      V zvezi s tem pa pritožnici zgolj trdita, da je ugotovitev Splošnega sodišča v točki 83 izpodbijane sodbe vsebinsko nepravilna, ne da bi podrobneje navedli dokaze, ki naj bi jih Splošno sodišče izkrivilo, niti dokazali napake pri analizi, zaradi katerih je po njunem mnenju to sodišče izkrivilo dokaze. Zato je treba ugotoviti, da pritožnici s tem, da nista predložili nobenega dokaza, s katerim bi utemeljili svojo trditev, da je Splošno sodišče izkrivilo zadevna dejstva, nista izpolnili svojega dokaznega bremena v zvezi s tem.

63      Zato je treba ta očitek zavrniti.

64      Ob upoštevanju zgoraj navedenih preudarkov je treba prvi del drugega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.

 Drugi del

–       Trditve strank

65      Pritožnici v utemeljitev drugega dela drugega pritožbenega razloga Splošnemu sodišču očitata, prvič, da je s tem, da je odločilo, da Komisija ni kršila obveznosti obrazložitve, napačno uporabilo pravo in, drugič, da je napačno sprejelo razloge, ki jih je ta institucija prvič navedla pred njim. Po mnenju pritožnic v uvodni izjavi 331 sporne uredbe ni pojasnjeno, zakaj je morala Komisija za določitev proizvodnih stroškov družbe Hengshi uporabiti izjemo iz člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe. Poleg tega naj Komisija v besedilu sporne uredbe ne bi pojasnila, zakaj naj bi ta določba po eni strani vsebovala zahtevo po „primerljivosti“ in zakaj po drugi strani družba Jushi takrat ni bila primerljiva z družbo Hengshi, kar naj bi upravičevalo uporabo te izjeme. Komisija naj bi razlog, zakaj se je odločila uporabiti izjemo iz člena 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, prvič navedla v odgovoru na tožbo pred Splošnim sodiščem.

66      Komisija meni, da je ta del drugega pritožbenega razloga, primarno, neutemeljen in, podredno, brezpredmeten.

67      Združenje Tech-Fab Europe trdi, da je treba drugi del drugega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.

–       Presoja Sodišča

68      V zvezi z neobstojem obrazložitve, ki ga zatrjujeta pritožnici, je treba ugotoviti, da je iz uvodne izjave 331 sporne uredbe razvidno, da je Komisija v njej navedla, da je po tem, ko je ocenila, ali računovodske evidence družbe Hengshi razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo tkanin iz steklenih vlaken, ugotovila, da so bile transferne cene družbe Hengshi za nakupe rovinga od družbe Jushi znatno deflacionirane v primerjavi s tržno ceno za iste vrste izdelka v Egiptu, torej niso bile tržno primerljive.

69      Ker je Komisija tako navedla, iz katerih razlogov je uporabila člen 2(5), drugi pododstavek, osnovne uredbe, je Splošno sodišče v točki 76 izpodbijane sodbe pravilno odločilo, da je treba očitek v zvezi s kršitvijo obveznosti obrazložitve zavrniti.

70      Nazadnje, trditev o primerljivosti, ki naj bi jo Komisija prvič navedla v odgovoru na tožbo, je brezpredmetna, saj so že v uvodni izjavi 331 sporne uredbe pojasnjeni razlogi, zakaj je Komisija uporabila „drugo razumno podlago“ v smislu navedenega člena 2(5), drugi pododstavek.

71      Glede na zgoraj navedeno je treba drugi del drugega pritožbenega razloga pritožnic zavrniti kot delno neutemeljen in delno brezpredmeten. Zato je treba drugi pritožbeni razlog v celoti zavrniti.

 Tretji pritožbeni razlog

 Trditve strank

72      Pritožnici s tretjim pritožbenim razlogom, ki se nanaša na točki 97 in 98 izpodbijane sodbe, trdita, da je Splošno sodišče napačno presodilo, da Komisija s tem, da je pritožnicama naložila dokončno protidampinško dajatev v višini 20 %, ki presega stopnjo dampinga, ni kršila člena 9(4) osnovne uredbe. V utemeljitev tega pritožbenega razloga trdita, da iz očitkov, ki sta jih navedli v okviru prvega in drugega pritožbenega razloga, izhaja, da je Splošno sodišče napačno ugotovilo, da pritožnici nista dokazali, da je Komisija napačno uporabila pravo ali storila očitne napake pri presoji. Splošno sodišče naj bi torej napačno uporabilo pravo tudi s tem, da je presodilo, da Komisija ni naložila protidampinških dajatev, ki bi presegale stopnjo dampinga, in da zato ni kršila člena 9(4) osnovne uredbe.

73      Po mnenju Komisije in združenja Tech-Fab Europe je tretji pritožbeni razlog brezpredmeten.

 Presoja Sodišča

74      Kot pritožnici uveljavljata tretji pritožbeni razlog, je ta pogojen s tem, da sta prvi in drugi pritožbeni razlog razglašena za utemeljena. Ker pa sta bila ta pritožbena razloga zavrnjena, ta tretji pritožbeni razlog, tudi če bi bil utemeljen, sam po sebi ne more povzročiti razveljavitve izpodbijane sodbe, tako da ga je treba razglasiti za brezpredmetnega.

75      Ker nobenemu od pritožbenih razlogov, ki sta jih pritožnici navedli v utemeljitev svoje pritožbe, ni bilo ugodeno, je treba pritožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

76      Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče. V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) tega poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

77      Ker sta Komisija in združenje Tech-Fab Europe predlagala, naj se družbama Hengshi in Jushi naloži plačilo stroškov, in ker ti s pritožbenimi razlogi nista uspeli, se jima naloži, da poleg svojih stroškov nosita tudi stroške Komisije in združenja Tech-Fab Europe.

Iz teh razlogov je Sodišče (sedmi senat) razsodilo:

1.      Pritožba se zavrne.

2.      Družbi Hengshi Egypt Fiberglass Fabrics SAE in Jushi Egypt for Fiberglass Industry SAE poleg svojih stroškov nosita stroške Evropske komisije in združenja Tech-Fab Europe eV.

Podpisi

*      Jezik postopka: angleščina.