EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62023CC0187
Opinion of Advocate General Campos Sánchez-Bordona delivered on 11 April 2024.###
Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Campos Sánchez-Bordona, predstavljeni 11. aprila 2024.
Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Campos Sánchez-Bordona, predstavljeni 11. aprila 2024.
ECLI identifier: ECLI:EU:C:2024:309
Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA
MANUELA CAMPOSA SÁNCHEZ-BORDONE,
predstavljeni 11. aprila 2024(1)
Zadeva C-187/23 (Albausy)(i)
E. V. G.-T.
ob udeležbi
P. T.,
F. T.,
G. T.
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Lörrach (okrajno sodišče v Lörrachu, Nemčija))
„Predhodno odločanje – Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Uredba (EU) št. 650/2012 – Izdaja evropskega potrdila o dedovanju – Ugovor, vložen v postopku izdaje“
1. Namen Uredbe (EU) št. 650/2012(2) je odpraviti ovire za prosto gibanje oseb, ki želijo uveljavljati svoje pravice pri dedovanju s čezmejnimi posledicami.
2. V ta namen Uredba št. 650/2012 za notranji trg uvaja evropsko potrdilo o dedovanju(3) ter podrobno ureja postopek njegove izdaje in njegove učinke. S tem potrdilom lahko dediči, volilojemniki, izvršitelji oporoke ali upravitelji zapuščine brez težav dokažejo svoj status oziroma svoje pravice ali pooblastila v kateri koli državi članici.
3. Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen zato, ker je žena pokojnika, ki meni, da je edina upravičenka v oporočnem dedovanju, pri pristojnem nacionalnem organu zaprosila za izdajo evropskega potrdila o dedovanju. Sin in vnuka pokojnika pred istim organom in v istem postopku ugovarjajo veljavnosti predložene oporoke. Sporno je, kako ta ugovor vpliva na izdajo potrdila.
4. Sodišče je sicer že odgovorilo na druga vprašanja za predhodno odločanje v zvezi s takimi potrdili,(4) vendar pri nobenem od njih niso bili izraženi dvomi, ki se pojavljajo v tej zadevi in ki jih bo moralo obravnavati le, če bo predlog za sprejetje predhodne odločbe štelo za dopusten.
I. Pravni okvir. Pravo unije
A. Uredba št. 650/2012
5. Člen 62, naslovljen „Uvedba evropskega potrdila o dedovanju“, v odstavku 1 določa:
„1. Ta uredba uvaja evropsko potrdilo o dedovanju (v nadaljnjem besedilu: potrdilo), ki se izda za uporabo v drugi državi članici in ima učinke, ki so navedeni v členu 69.“
6. Člen 63, naslovljen „Namen potrdila“, določa:
„1. Potrdilo je namenjeno dedičem, volilojemnikom z neposrednimi pravicami v dedni zadevi in izvršiteljem oporoke ali upraviteljem zapuščine, ki morajo v drugi državi članici dokazati svoj status ali uveljavljati svoje pravice kot dediči ali volilojemniki in/ali pooblastila kot izvršitelji oporoke ali upravitelji zapuščine.
2. Potrdilo se lahko uporablja zlasti, da se dokaže eno ali več od naslednjega:
(a) status in/ali pravice posameznega dediča oziroma volilojemnika, omenjenega v potrdilu, in njihovi deleži na zapuščini;
(b) dodelitev določenega premoženja, ki je del zapuščine, dediču/dedičem oziroma volilojemniku/volilojemnikom, omenjenemu/omenjenim v potrdilu;
(c) pooblastila osebe, omenjene v potrdilu, za izvrševanje oporoke ali upravljanje zapuščine.“
7. Člen 64, naslovljen „Pristojnost za izdajo potrdila“, določa:
„Potrdilo se izda v državah članicah, katerih sodišča so pristojna v skladu s členom 4, členom 7, členom 10 ali členom 11. Organ izdajatelj je:
(a) sodišče, kot je opredeljeno v členu 3(2), ali
(b) drug organ, ki je po nacionalnem pravu pristojen za obravnavanje dednih zadev.“
8. Člen 65, naslovljen „Zahteva za potrdilo“, v odstavku 3(l) določa:
„Zahteva vsebuje podatke, naštete v nadaljevanju, kolikor prosilec takšne podatke pozna in kolikor so potrebni za to, da lahko organ izdajatelj potrdi elemente, za katere prosilec želi, da se potrdijo; zahtevi se priložijo vse ustrezne listine bodisi v izvirniku bodisi kopije, ki izpolnjujejo pogoje, potrebne za ugotovitev njihove verodostojnosti, brez poseganja v člen 66(2):
[…]
(l) izjavo, v kateri prosilec navede, da elementi, ki jih je treba potrditi, po njegovi vednosti niso predmet spora na sodišču“.
9. Člen 66, naslovljen „Preučitev zahteve“, določa:
„1. Organ izdajatelj po prejemu zahteve preveri podatke, izjave, listine in druga dokazila, ki jih predloži prosilec. Po uradni dolžnosti opravi poizvedbe, potrebne za to preverjanje, če tako določa ali dovoljuje nacionalno pravo, ali pozove prosilca, naj predloži dodatna dokazila, ki se mu zdijo potrebna.
[…]
4. Organ izdajatelj stori vse potrebno, da obvesti upravičence o zahtevi za potrdilo. Če je potrebno za ugotovitev elementov, ki jih je treba potrditi, zasliši vse udeležene osebe in izvršitelje ali upravitelje ter z javnimi obvestili da možnost drugim morebitnim upravičencem, da uveljavljajo svoje pravice.
[…]“
10. Člen 67, naslovljen „Izdaja potrdila“, določa:
„1. Organ izdajatelj po postopku iz tega poglavja nemudoma izda potrdilo, ko so elementi, ki jih je treba potrditi, ugotovljeni po pravu, ki se uporablja za dedovanje, ali po katerem koli drugem pravu, ki se uporablja za posamezne elemente. Uporabi obrazec, sprejet po svetovalnem postopku iz člena 81(2).
Organ izdajatelj ne izda potrdila, zlasti če:
(a) se elementi, ki jih je treba potrditi, izpodbijajo ali
(b) potrdilo ne bi bilo skladno z odločbo, ki zadeva iste elemente.
[…]“
11. Člen 69, naslovljen „Učinki potrdila“, določa:
„1. Potrdilo učinkuje v vseh državah članicah, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben postopek.
2. Predpostavlja se, da potrdilo točno odraža elemente, ki so bili ugotovljeni po pravu, ki se uporablja za dedovanje, ali po katerem koli drugem pravu, ki se uporablja za posamezne elemente. Za osebo, ki [je] v na potrdilu navedena kot dedič, volilojemnik, izvršitelj oporoke ali upravitelj zapuščine se predpostavlja, da ima status, naveden v potrdilu, in/ali pravice ali pooblastila, navedena v potrdilu, in da ni nobenih drugih pogojev in/ali omejitev v zvezi s temi pravicami ali pooblastili, razen tistih, ki so navedeni v potrdilu.
3. Za osebo, ki na podlagi podatkov, potrjenih v potrdilu, izvrši plačila ali izroči premoženje osebi, ki je v potrdilu, navedena kot pooblaščenec za sprejem plačila ali premoženja, se šteje, da je poslovala z osebo, ki je pooblaščena za sprejem plačila ali premoženja, razen če ve, da vsebina potrdila ni točna, ali tega ne ve zaradi hude malomarnosti.
4. Če oseba, ki je v potrdilu navedena kot upravičena razpolagati z zapuščino, s to zapuščino razpolaga v korist druge osebe, velja za to drugo osebo, da je poslovala z osebo, ki je pooblaščena za razpolaganje z zadevnim premoženjem, če deluje na podlagi podatkov iz potrdila, razen če ve, da vsebina potrdila ni točna, ali tega ne ve zaradi hude malomarnosti.
5. Potrdilo je veljavna listina za vpis zapuščine v ustrezni register države članice, brez poseganja v točki (k) in (l) člena 1(2).“
B. Izvedbena uredba št. 1329/2014(5)
12. Člen 1(5) določa:
„Obrazec, ki se uporabi za izdajo evropskega potrdila o dedovanju iz člena 67(1) Uredbe (EU) št. 650/2012, je določen v Prilogi 5 kot obrazec V.“
13. V zadnjem delu obrazca V Priloge 5 je navedeno, da organ potrjuje, „da v času izdaje potrdila upravičenci niso izpodbijali nobenega od elementov, ki jih vsebuje“.
II. Dejansko stanje, postopek in vprašanja za predhodno odločanje
14. P. T., francoski državljan, ki je imel zadnje stalno prebivališče v Nemčiji, je umrl 15. septembra 2021.
15. E. V. G.-T., žena P. T. ob njegovi smrti, je 23. novembra 2021 pri Amtsgericht Lörrach (okrajno sodišče v Lörrachu, Nemčija) zaprosila za evropsko potrdilo o dedovanju, v katerem bi bila navedena kot edina dedinja.(6)
16. V ta namen je predložila oporoko, ki sta jo lastnoročno podpisala oba zakonca, z vsebino:
„Skupna oporoka
Zakonca E. G.-T., rojena […], in P. T., rojen […], oba stanujoča na naslovu […], izjavljava:
1. Prejšnja dednopravna razpolaganja naju ne zavezujejo in nisva dednopravno razpolagala s svojim premoženjem. Iz previdnosti preklicujeva vsa dosedanja enostranska ali skupna razpolaganja.
2. Za edinega dediča imenujeva drug drugega. Dediča določava vzajemno in z zavezujočim učinkom. Preživeli s to določbo sicer ni omejen. Dedovanje po sebi lahko uredi po svoji volji, in sicer tudi še pred smrtjo prvoumrlega, vendar samo za primer, če bo tisti, ki preživi.
3. Oba prebivava v Nemčiji in želiva, da se uporabi nemško dedno pravo, ki ga v okviru dogovora o izbiri prava, kolikor je to dopustno, določiva kot pravo, ki se uporablja. Ta določitev je vzajemna.
R., 23. julija 2020 E. G.-T. To je tudi moja volja P. T.“
17. Ni sporno, da je obstajala starejša oporoka, ki jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal ter je določala:
„Jaz, P. M. J. T., rojen […] v A., stanujoč na naslovu […], Španija, preklicujem vsa prejšnja razpolaganja s premoženjem za primer smrti. Razpoložljivi del svojega premoženja zapuščam svojima vnukoma, sinovoma P., N. A. J. T., rojenemu […], in J. N. J. T., rojenemu […]. Dediščino si bosta razdelila po enakih deležih. Pooblaščam svojega sina P. in samo njega, da poskrbi za mojo žalno slovesnost z gregorijansko mašo in organizira moj pokop v […] v Španiji. A., 31. maja 2001 To je moja oporoka. P. T.“
18. E. V. G.-T. meni, da je edina dedinja P. T. na podlagi oporoke z dne 23. julija 2020. Nasprotno pa sin in vnuka P. T. menijo, da ta oporoka ni veljavna, ker naj oporočitelj ob sestavitvi oporoke ne bi bil več oporočno sposoben in ker naj podpis ne bi bil njegov.
19. V skladu s trditvami predložitvenega sodišča je bil oporočitelj še vedno oporočno sposoben(7) in na oporoki je njegov podpis(8).
20. V teh okoliščinah je Amtsgericht Lörrach (okrajno sodišče v Lörrachu) menilo, da je izdaja potrdila odvisna od razlage Uredbe št. 650/2012, zato je prekinilo odločanje(9) in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba člen 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012 razlagati tako, da se nanaša tudi na ugovore, ki so bili vloženi v samem postopku izdaje evropskega potrdila o dedovanju in jih sodišče ne sme preizkusiti, in torej ne gre samo za ugovore, ki so se vložili v nekem drugem postopku?
2. Če je odgovor na [prvo vprašanje] pritrdilen: ali je treba člen 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012 razlagati tako, da se evropskega potrdila o dedovanju ne sme izdati, tudi če so bili v postopku za izdajo evropskega potrdila o dedovanju vloženi ugovori, ki pa so se že preizkusili v postopku izdaje potrdila o dedovanju po nemškem pravu?
3. Če je odgovor na [prvo vprašanje] pritrdilen: ali je treba člen 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012 razlagati tako, da gre pri tem za vse ugovore, tudi če so bili predloženi brez utemeljitve in o tem ni treba izvesti formalnega dokaza?
4. Če je odgovor na [prvo vprašanje] nikalen: v kakšni obliki mora sodišče navesti razloge, zaradi katerih je zavrnilo ugovore in izdalo evropsko potrdilo o dedovanju?“
III. Postopek pred Sodiščem
21. Sodišče je predlog za sprejetje predhodne odločbe prejelo 23. marca 2023.
22. Pisna stališča so predložile nemška in španska vlada ter Evropska komisija. Vse te stranke in E. V. G.-T. so se udeležile obravnave 31. januarja 2024.
IV. Analiza
23. Predložitveno sodišče se sprašuje o vlogi organa, ki izdaja evropska potrdila o dedovanju, in o obsegu pristojnosti tega organa v okviru člena 67 Uredbe št. 650/2012.
A. Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe
24. Španska vlada trdi, da predlog za sprejetje predhodne odločbe ni dopusten, ker izdaja evropskega potrdila o dedovanju ne pomeni izvajanja sodne funkcije, kot je zahtevano v členu 267 PDEU.(10)
25. Dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe je odvisna od tega, ali ga je vložilo „sodišče“ v smislu člena 267 PDEU, ki deluje prav pri opravljanju svojih sodnih funkcij.(11)
26. Za ugotovitev, ali določen organ izpolnjuje ta dvojni pogoj, Sodišče med drugim preuči „specifično naravo različnih nalog, ki jih opravlja v posebnem normativnem okviru, v katerem Sodišču predloži vprašanje, da se preveri, ali pred takim organom poteka spor in ali odloča o postopku, ki bo pripeljal do izdaje sodne odločbe“.(12)
27. Če ta pogoja nista izpolnjena, ni mogoče šteti, da predložitveni organ, tudi če izpolnjuje druge pogoje iz sodne prakse Sodišča, opravlja sodno funkcijo.(13)
28. Ugovor nedopustnosti bi bil lahko utemeljen glede na navedbe, ki jih vsebuje Uredba št. 650/2012 o evropskem potrdilu o dedovanju, in dejavnost v zvezi njegovo izdajo. Iz razlogov, ki jih bom navedel v nadaljevanju, iz teh navedb izhaja, da organ, ki izda potrdilo v skladu s členom 67 Uredbe št. 650/2012, tudi če gre za sodišče, ne odloča v postopku, ki bi pripeljal do izdaje sodne odločbe.
1. Namen in učinki evropskega potrdila o dedovanju
29. Uredba št. 650/2012 uvaja evropsko potrdilo o dedovanju, za katero določa enotno in avtonomno ureditev v razmerju do podobnih nacionalnih potrdil. Ta ureditev se prav tako razlikuje od tiste, ki je v Uredbi določena za priznavanje sodnih odločb in javnih listin.(14)
30. Evropsko potrdilo o dedovanju je namenjeno tistim, ki morajo kot dediči, volilojemniki, izvršitelji oporoke ali upravitelji zapuščine v drugi državi članici dokazati ta status ali uveljavljati pravice ali pooblastila, ki iz njega izhajajo.(15) Vendar njegova uporaba ni obvezna.(16)
31. Za izpolnitev te potrebe ima potrdilo naslednje učinke, ki so enaki po vsej Uniji(17):
– uporablja se kot dokazilo(18) za elemente, ki jih vsebuje(19). Ob predložitvi potrdila lahko imetnik uveljavlja svoje pravice ali pooblastila v kateri koli državi članici, ne da bi mu bilo treba predložiti dodatna dokazila. Šteje se, da so status, naveden v potrdilu, ter pravice ali pooblastila, izraženi v njem, taki, kot so navedeni v potrdilu;(20)
– ščiti tretje osebe, ki poslujejo z osebami, navedenimi v potrdilu, in ki na podlagi informacij, navedenih v potrdilu, izvršijo plačila, izročijo premoženje ali kupijo ali prejmejo zapuščino, „razen če ve[do], da vsebina potrdila ni točna, ali tega ne ve[do] zaradi hude malomarnosti“;(21)
– je veljavna listina za vpis zapuščine v register v mejah, ki so navedene v sami Uredbi št. 650/2012 in kakor jih razlaga Sodišče.(22)
32. Potrdilo samo po sebi nima drugih posledic: zlasti nima zavezujočega pravnega učinka, značilnega za sodno odločbo(23). V uvodni izjavi 71 Uredbe št. 650/2012 je poleg tega pojasnjeno, da se ne šteje za izvršilni naslov.
33. Neobstoj zavezujočega pravnega učinka se odraža tudi v pravilih, ki urejajo obtok potrdila v državah članicah, ki niso država članica izdajateljica. Poglavje VI Uredbe št. 650/2012 ne določa, da bi moralo biti „priznano“.(24) V skladu s členom 69(1) „učinkuje“, ne da bi bil za to potreben kakršen koli postopek.(25) Dobesedno ni nobenega razloga, da bi temu obtoku nasprotovali.(26)
2. Dejavnost organa, ki izda potrdilo, v okviru člena 67 Uredbe št. 650/2012
34. V skladu s členom 67(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 650/2012 organ nemudoma izda potrdilo, „ko so elementi, ki jih je treba potrditi, ugotovljeni […]“. Izdaja se opravi po preučitvi (zahteve), ki jo določa Uredba v členu 66.
35. V skladu z zadnjenavedeno določbo mora organ preveriti podatke, izjave, listine in druga dokazila, ki jih predloži prosilec za potrdilo.(27)
36. V ta namen člen 66: (i) napotuje na pooblastila tega organa, ki so mu dodeljena na podlagi nacionalnega prava;(28) (ii) organu podeljuje druga pooblastila(29) in (iii) organu neposredno nalaga dolžnost, da stori vse potrebno za obvestitev javnosti (omejene na konkretne naslovnike) o zahtevi za potrdilo(30).
37. V zvezi s to dolžnostjo organ „zasliši vse udeležene osebe in izvršitelje ali upravitelje ter z javnimi obvestili da možnost drugim morebitnim upravičencem, da uveljavljajo svoje pravice“, če meni, da je to potrebno za potrditev elementov, za katere je bil zaprošen, da jih potrdi.(31)
38. Če organ po preučitvi vseh teh elementov meni, da so elementi, ki bodo vključeni v potrdilo, dokazani, „nemudoma“ izda potrdilo v skladu s členom 67(1) Uredbe št. 650/2012.
39. Če pa organ izdajatelj dvomi o teh elementih, potrdila ne sme izdati. Njegova vsebina v tem primeru ni dokazana, zato potrdilo ne bi bilo primerno za zagotovitev učinkov, predvidenih v členu 69 Uredbe. Potrdilo se v skladu s členom 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012 prav tako ne izda, če se elementi, ki jih je treba potrditi, izpodbijajo(32).
40. Vloga organa izdajatelja ni zgolj pasivna: ne pomeni prejemanja izjav o dejstvih ali izrazov volje in njihov samodejni prenos v ad hoc obrazec. Organ je dolžan potrditi resničnost trditev prosilca glede na dokaze, ki jih je ta predložil, in po potrebi drugih podatkov, ki jih zbere sam ali mu jih sporočijo druge osebe, ki imajo interes pri dedovanju.(33)
41. Po drugi strani pa organ, pri katerem se vloži zahteva za potrdilo, ni pristojen za odločanje ali določanje pravic in pooblastil potencialnih dedičev ali oseb, na katere se dedovanje nanaša, ter reševanje morebitnih sporov med njimi glede vsebinskih vprašanj.
42. Določbe poglavja VI, naslovljenega „Evropsko potrdilo o dedovanju“, Uredbe št. 650/2012 namreč nacionalnim organom, ki izdajajo potrdila, ne podeljujejo te pristojnosti(34). In ni mogoče šteti, da je bila v okviru člena 67 te uredbe nacionalnim pravnim sistemom dana možnost, da z dopolnitvijo te uredbe tem organom dodelijo nalogo reševanja sporov. Taka dodelitev, ki je ne bi spremljala postopkovna pravila, bi bila nezdružljiva z željo po vzpostavitvi samostojnega in enotnega sistema za izdajo potrdil.(35)
43. Če bi imel organ izdajatelj tako pristojnost (za reševanje sporov), bi njegova dejavnost privedla do „odločbe“ v smislu člena 3(1)(g) in poglavja IV Uredbe št. 650/2012. Vendar potrdilo, kot ga je zasnoval evropski zakonodajalec, nima zavezujočih pravnih posledic, ki so značilne za sodno odločbo.
3. Primerjava s potrdili, predvidenimi v drugih instrumentih za pravosodno sodelovanje
44. Evropsko potrdilo o dedovanju ni primerljivo s potrdili iz drugih instrumentov za pravosodno sodelovanje v civilnih ali gospodarskih zadevah, v zvezi s katerimi so bili vloženi drugi predlogi za sprejetje predhodne odločbe, ki so bili rešeni pred Sodiščem, ko so bili odpravljeni dvomi o njihovi dopustnosti.
45. V zvezi z evropskim nalogom za izvršbo(36) je Sodišče razsodilo, da „pri postopku potrditve sodbe kot evropskega izvršilnega naloga […] očitno ne gre za postopek, ki je ločen od prejšnjega sodnega postopka, ampak za zadnjo fazo tega postopka, ki je nujna, da se zagotovi njegova polna učinkovitost s tem, da se upniku omogoči izterjava njegove terjatve“.(37)
46. Potrditev sodbe kot evropskega naloga za izvršbo je torej sodni akt, nacionalni organ, pristojen za njegovo izdajo, pa „lahko […] Sodišču predloži vprašanje za predhodno odločanje“.(38)
47. Enako velja za potrdilo iz člena 53 Uredbe (EU) št. 1215/2012,(39) ki zagotavlja pretok sodne odločbe ene države članice v drugih. Naloga organa, ki izda potrdilo, je „ume[ščena] v kontinuiteto prejšnjega sodnega postopka in zagotovi njegovo polno učinkovitost, saj se sodna odločba brez potrdila ne more prosto uporabljati na evropskem pravosodnem območju“.(40)
48. Postopek za izdajo potrdila na podlagi člena 53 Uredbe št. 1215/2012 je sodnega značaja, nacionalno sodišče, ki odloča v okviru takega postopka, pa lahko Sodišču predloži vprašanje za predhodno odločanje.(41)
49. Nasprotno pa izdaja evropskega potrdila o dedovanju, kot sem pojasnil, ne vključuje izvajanja sodne oblasti in ne pripelje do take (sodne) odločbe z zavezujočim pravnim učinkom.
50. Položaj ni nič drugačen, če je v odstavkih potrdila povzeta vsebina (predhodne) meritorne sodne odločbe o dedovanju. Tudi v takem primeru potrdilo ni nadaljnja faza sodnega postopka, v katerem je bila izdana meritorna odločba.
51. Nazadnje, evropsko potrdilo o dedovanju ni listina, v kateri se odločba sodišč države članice posreduje kot potni list za obtok v drugih državah članicah, da bi jo priznale in po potrebi izvršile. V ta namen je evropski zakonodajalec že predvidel potrdilo iz člena 46(3)(b) Uredbe št. 650/2012 z ad hoc obrazcem (obrazec I, ki je določen v Prilogi 1 k Izvedbeni uredbi št. 1329/2014).(42)
52. Skratka, potrdilo učinkuje v državah članicah, ki niso države članice izdajateljice, ne da bi bilo treba uporabiti kakršen koli postopek in brez možnosti ugovora ali nadzora. Če bi potrdilo vključevalo odločbo, izdano v sporu, bi za to odločbo na podlagi potrdila veljala ne le drugačna ureditev priznavanja od tiste, ki je določena v poglavju IV, temveč tudi privilegirana ureditev, katere vzporedni obstoj ni nikjer niti določen niti upravičen.(43)
4. Vpliv značilnosti evropskega potrdila o dedovanju na dopustnost predloga za sprejetje predhodne odločbe
53. Organ, ki v skladu s členom 67 Uredbe št. 650/2012 izda potrdilo, vanj vpiše nekatere elemente v zvezi z dedovanjem po preučitvi, ki jo mora opraviti v skladu s členom 66 tega instrumenta.
54. Organ izdajatelj se mora prepričati o resničnosti podatkov, ki jih je predložil prosilec, in o tem, ali ti podatki ustrezajo zakonodaji, ki se uporablja za dedovanje. Vendar ta organ, kot sem že navedel, v tem okviru ni pristojen za reševanje sporov, ki nastanejo v zvezi z vsebino dedne zadeve.(44)
55. Če organ izdajatelj ne more presojati o pravicah ali pooblastilih v postopku, ki bi pripeljal do odločbe z zavezujočim pravnim učinkom, v zvezi s tem ne izvaja sodne funkcije.(45)
56. To ne posega v dejstvo, da je, kot je navedeno v členu 64 Uredbe št. 650/2012, organ izdajatelj lahko „sodišče“ v smislu člena 3(2), pa tudi drug organ, ki je po nacionalnem pravu pristojen za obravnavanje dednih zadev.(46)
57. Dejstvo, da je organ, ki izda evropsko potrdilo o dedovanju, lahko sodišče, temu ne podeljuje sodne funkcije v zvezi z izdajo. Sodni organ države članice lahko poleg svojih izključno sodnih funkcij opravlja tudi druge funkcije, ki niso sodne narave. V okviru zadnjenavedenih ni dopustno, da bi Sodišču predložil predlog za sprejetje predhodne odločbe.(47)
58. Menim, da sklicevanje na ta „drug“ organ kaže na to, da izdaja evropskega potrdila o dedovanju (v skladu s členom 67 Uredbe št. 650/2012) ne vključuje izvajanja sodne oblasti. V nasprotnem primeru bi bila ločena navedba tega organa odveč, saj so v členu 3(2) navedene uredbe kot sodišča že opredeljeni organi, ki formalno ne spadajo v sodno vejo oblasti, kadar izvajajo njene naloge.(48)
59. Dejstvo, da člen 64, naslovljen „Pristojnost za izdajo potrdila“, Uredbe št. 650/2012 napotuje na člene 4, 7, 10 in 11 te uredbe, ne sme povzročiti zmede. Sklicevanje na pristojnost ne opredeljuje (sodne ali nesodne) narave posredovanja organa izdajatelja(49): pojasnjuje le, kje in pri katerem organu je treba zahtevati potrdilo(50).
60. Nazadnje to moje mnenje utrjuje sodba z dne 16. novembra 2023,(51) v kateri je Sodišče zavrnilo trditev, da španski notarji izvajajo prerogative javne oblasti kot sodišča, ker izdajajo evropska potrdila o dedovanju(52).
61. Glede na navedeno menim, da je treba predlog za sprejetje predhodne odločbe razglasiti za nedopusten. Vendar bom za primer, da se Sodišče s tem mnenjem ne bi strinjalo, predlagal odgovor na vprašanja, ki so mu bila postavljena.
B. Prvo vprašanje za predhodno odločanje
62. Predložitveno sodišče sprašuje o razlagi člena 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012, da bi v bistvu ugotovilo, ali se nanaša na ugovore, vložene v postopku, ki ni postopek izdaje potrdila, oziroma ali zajema tudi ugovore, ki jih v okviru same zahteve za izdajo potrdila vložijo osebe, ki imajo interes pri dedovanju. Če drži zadnjenavedeno, želi izvedeti, ali mora organ izdajatelj te ugovore preučiti.
63. Vprašanje za predhodno odločanje se postavlja v zadevi, v kateri, kot sem navedel, oporočiteljev sin in vnuka ugovarjajo ključnemu elementu dedovanja (veljavnosti same oporoke). Menim, da ta ugovor pomeni, da se uporabi člen 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012 in da potrdila ni mogoče izdati.
64. To nemožnost potrjuje dejstvo, da mora organ izdajatelj na obrazcu, ki ga je treba uporabiti za evropsko potrdilo o dedovanju, v skladu z Izvedbeno uredbo št. 1329/2014 obvezno navesti, da noben od elementov potrdila ni bil izpodbijan.
65. Priznavam, da na prvo vprašanje za predhodno odločanje ni mogoče dati nedvoumnega odgovora zgolj na podlagi besedila, saj v njem ni naveden organ, pri katerem se vloži ugovor zoper vidike, ki jih je treba potrditi,(53) jezikovne različice pa dopuščajo različno razumevanje:
– nekatere namigujejo, da je ugovor (izpodbijanje) v teku, ko se zahteva potrdilo, kar bi kazalo na to, da je podan v drugem postopku;(54)
– druge nakazujejo, da je ugovor podan kot posledica zahteve za izdajo potrdila in pri istem organu.(55)
66. S sistematično analizo je mogoče to vprašanje nekoliko bolj osvetliti. Iz člena 67(1), drugi pododstavek, točka (a), v povezavi s členom 65(3)(l) Uredbe št. 650/2012 je mogoče sklepati, da prva od teh določb najprej zajema spore iz navedenega člena 65, to je spore, ki potekajo pred drugim organom.(56)
67. V isto smer gre člen 67(1), drugi pododstavek, točka (b), ki se nanaša na odločbe zunaj postopka za izdajo potrdila. Razumno je domnevati, da se lahko med te odločbe štejejo tiste, ki se nanašajo na elemente poznejšega potrdila o dedovanju.
68. Glede na člen 67(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 650/2012 se nagibam k mnenju, da mora točka (a) drugega pododstavka tega člena vključevati tudi ugovore, podane pred organom izdajateljem, saj bi v nasprotnem primeru ta organ lahko izdal potrdilo z vključitvijo elementov, „ki niso bili ugotovljeni“, v nasprotju s tem, kar se zahteva s to določbo.(57)
69. Zdi se mi, da primerjava besedila člena 65(3)(l) Uredbe (ES) št. 650/2012 (ki se nanaša na to, da „elementi, ki jih je treba potrditi, […] niso predmet spora na sodišču“) z besedilom člena 67(1), drugi pododstavek, točka (a), v katerem so na splošno uporabljeni drugi, širši izrazi, pomeni dodaten argument v istem smislu.(58)
70. Tudi namen Uredbe št. 650/2012 na splošno in zlasti namen evropskega potrdila o dedovanju podpirata razlago člena 67(1), drugi pododstavek, točka (a), ki vključuje ugovore, izražene med postopkom za izdajo potrdila.
71. Potrdilo je bilo uvedeno, da bi se spodbujalo „hitro, nemoteno in učinkovito urejanje dedovanja s čezmejnimi posledicami“.(59) Na ta način prispeva k odpravi „ovir za prosto gibanje oseb, ki se danes srečujejo s težavami pri uveljavljanju svojih pravic pri dedovanju s čezmejnimi posledicami“.(60)
72. Za dosego teh ciljev je evropski zakonodajalec potrdilu določil zgoraj opisane pravne učinke, ki nastanejo v državah članicah, ki niso država izdajateljica, ne da bi bilo podvrženo kakršnemu koli postopku ali nadzoru.
73. Menim, da pomen teh učinkov, ki niso povezani le z lajšanjem ukrepanja v zvezi s čezmejnim dedovanjem osebam, ki jih to neposredno zadeva, temveč tudi z varstvom tretjih oseb in varnostjo pravnega prometa po vsej Uniji, nasprotuje razlagi člena 67(1)(a), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012, s katero bi bila ta določba omejena na spore, ki potekajo zunaj postopka, začetega za izdajo potrdila.
74. Glede na to premiso ni več vprašanje, ali lahko organ, ki mora uporabiti člen 67 Uredbe št. 650/2012, preuči ugovore drugih morebitnih dednih upravičencev(61), temveč kaj storiti, kadar so ti ugovori take narave, da dejansko postavljajo pod vprašaj bistvene elemente dedovanja (kot v tem primeru, ko drugi morebitni dediči izpodbijajo veljavnost lastnoročno napisane oporoke, na kateri temelji zahteva za izdajo potrdila).
75. Navedel sem že, da v tem primeru nacionalni organ preprosto ne more izdati potrdila.(62) Ponavljam, da je do enakega odgovora mogoče priti na podlagi vsebine obrazca V iz Priloge 5 k Izvedbeni uredbi št. 1329/2014, na katerem mora organ izdajatelj navesti, da nobeden od elementov potrdila ni bil izpodbijan.
76. Člen 66 Uredbe št. 650/2012 določa, da mora organ, ki odloča o izdaji potrdila, v okviru preverjanj pred izdajo potrdila o zahtevi obvestiti določene osebe in jih zaslišati, če meni, da je to potrebno zaradi ugotovitve tega, kar se od njega zahteva, da potrdi.
77. Če možnost zaslišanja zadevnih oseb privede do tega, da te osebe (kot v obravnavani zadevi) zanikajo veljavnost osnovnega elementa potrdila, organ izdajatelj ne sme nadaljevati z izdajo potrdila. Logično je, kot bom pojasnil v analizi tretjega vprašanja za predhodno odločanje, da mora biti to zanikanje utemeljeno, da lahko povzroči preprečevalni učinek iz člena 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012.(63)
C. Drugo vprašanje za predhodno odločanje
78. Predložitveno sodišče želi izvedeti, ali lahko organ izdajatelj izda evropsko potrdilo o dedovanju, „če so bili v postopku za izdajo evropskega potrdila o dedovanju vloženi ugovori, ki pa so se že preizkusili v postopku izdaje potrdila o dedovanju po nemškem pravu“.
79. Menim, da odgovor izhaja iz člena 67(1), drugi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 650/2012, ki prepoveduje izdajo potrdila, če „ne bi bilo skladno z odločbo, ki zadeva iste elemente [tiste, ki jih je treba potrditi]“.
80. Na podlagi te določbe mora pristojni organ zavrniti prošnjo za izdajo potrdila, če ta vsebuje navedbe, ki niso združljive s tem, kar je bilo odločeno ali razglašeno s predhodno odločbo. Nasprotno pa, če te nezdružljivosti ni, predhodna odločba ne preprečuje izdaje potrdila.(64)
81. Glede na jasno besedilo pravila in njegovo sistematično umestitev je „odločba“ iz člena 67(1), drugi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 650/2012 akt, katerega vsebina je za ta organ nujno zavezujoča.(65) Z drugimi besedami, organ izdajatelj ne sme nasprotovati elementom v zvezi z vsebino potrdila, o katerih je bilo že odločeno v predhodni odločbi, ki se je nanašala na iste elemente.
82. Odločba, na katero se sklicuje ta določba, ima torej prednost pred presojo organa izdajatelja glede vidikov, ki jih je treba vključiti v potrdilo.
83. Nemška vlada in Komisija v svojih pisnih stališčih pred Sodiščem poudarjata, da mora biti odločba iz člena 67(1), drugi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 650/2012 pravnomočna v skladu z nacionalnim pravom.(66)
84. Potreba po pravnomočnosti v tej določbi ni izrecno navedena. Vendar menim, da je nanjo mogoče sklepati iz drugih informacij:
– točke (a) istega člena, ki prepoveduje izdajo potrdila o elementih, ki so predmet pritožbe, in
– zahteve iz člena 65(3)(l), da je treba ob vložitvi zahteve za izdajo potrdila izjaviti, da v zvezi z elementi, za katere se zahteva potrditev, ne poteka noben spor.
85. Predložitveno sodišče mora ugotoviti, ali se v obravnavani zadevi postopek izdaje nacionalnega potrdila o dedovanju lahko zaključi z „odločbo“ v smislu člena 67(1), drugi pododstavek, točka (b), Uredbe št. 650/2012.(67)
D. Tretje vprašanje za predhodno odločanje
86. V primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje za predhodno odločanje predložitveno sodišče sprašuje Sodišče, ali kakršen koli, tudi neutemeljen, ugovor upravičuje zavrnitev izdaje potrdila na podlagi člena 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012.
87. Zadnjenavedena določba ne vsebuje ničesar o naravi teh ugovorov. Iz tega torej sledi, da bi moral organ izdajatelj načeloma presoditi vsak ugovor zadevnih oseb ali upravičencev v okviru dedovanja zoper elemente potrdila.
88. Če pa ugovor ni podprt z nobeno resno podlago in zato v skladu z zakonodajo, ki se uporablja, ni prepričljiv, organu izdajatelju težko prepreči, da bi elemente, ki jih mora potrditi, štel za ugotovljene v smislu člena 67(1) Uredbe št. 650/2012.
89. Zavrnitev izdaje listine zaradi izpodbijanja bistvenega elementa potrdila brez najmanjše utemeljitve bi lahko brez pravega razloga onemogočila postopek in neupravičeno prikrajšala dediče, volilojemnike, izvršitelje oporoke ali upravitelje zapuščine za učinkovit instrument pri obravnavanju dedovanja s čezmejnimi posledicami.
90. Po drugi strani pa je lahko ugovor za ta organ znak, da mora v skladu s členom 66(1) iste uredbe opraviti dodatne poizvedbe, da bi potrdil podatke in izjave prosilca. Na vprašanje, ali je tako ali ne, je mogoče odgovoriti le glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
E. Četrto vprašanje za predhodno odločanje
91. Predložitveno sodišče je četrto vprašanje postavilo za primer, da bi bil odgovor na prvo vprašanje nikalen. Če bo Sodišče, kot predlagam, na prvo vprašanje odgovorilo pritrdilno, se mu o četrtem vprašanju ne bo treba izreči. Vsekakor se bom lotil analize zadnjenavedenega.
92. Predložitveno sodišče želi izvedeti, v kakšni obliki mora navesti razloge, zaradi katerih je zavrnilo ugovore in izdalo evropsko potrdilo o dedovanju.
93. Naj spomnim, da mora organ izdajatelj obvezno uporabiti obrazec V iz Priloge 5 k Izvedbeni uredbi št. 1329/2014.(68) Uporaba tega obrazca omogoča, da je evropsko potrdilo o dedovanju, izdano v eni državi članici, kot tako takoj identificirano v kateri koli drugi državi članici.
94. Člen 68 Uredbe št. 650/2012 določa informacije, ki jih je treba, prenesene v ustrezne oddelke obrazca, vključiti v samo potrdilo. Njegova vsebina se lahko razlikuje glede na namene, za katere se izda.(69)
95. V obrazcu V ni predvidena navedba razlogovanja, na podlagi katerega organ izdajatelj šteje za dokazano, kar potrjuje. Evropski zakonodajalec ni menil, da je to razlogovanje nujno potrebno za dosego cilja potrdila.(70)
96. Dedič, volilojemnik, upravitelj oporoke ali izvršitelj zapuščine, ki uporabi potrdilo, obrazcu ne sme (in dejansko ne more)(71) priložiti nobenih drugih dokumentov(72).
97. Ta ureditev je skladna z dejavnostjo pred izdajo potrdila in z učinki potrdila pri upravljanju dedovanja s čezmejnimi posledicami. V skladu s členoma 66 in 67 Uredbe št. 650/2012 organ izdajatelj s sprejetjem obrazložene odločitve, ki jo vključi v evropsko potrdilo o dedovanju za priznanje v drugih državah članicah, ne odloča o vsebini dedne zadeve.(73)
V. Predlog
98. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgericht Lörrach (okrajno sodišče v Lörrachu, Nemčija), razglasi za nedopusten.
Podredno predlagam, naj se temu sodišču odgovori tako:
„Člen 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju
je treba razlagati tako:
organ, ki odloča o izdaji evropskega potrdila o dedovanju, mora presoditi ugovore, ki jih osebe, ki imajo interes pri dedovanju, vložijo v postopku izdaje, da ugotovi elemente, ki jih je treba potrditi.
Evropskega potrdila o dedovanju ni mogoče izdati z vključitvijo elementov, za katere se izkaže, da niso v skladu s predhodno pravnomočno odločbo.
Evropskega potrdila o dedovanju ni mogoče izdati, če je bil v postopku izdaje izpodbijan ključni element samega dedovanja, kot je veljavnost oporoke, če je to izpodbijanje vsaj minimalno utemeljeno v skladu s pravom, ki se uporablja.
Organ izdajatelj v evropskem potrdilu o dedovanju ni dolžan navesti razlogov za njegovo izdajo.“
1 Jezik izvirnika: španščina.
i Ime te zadeve je izmišljeno. Ne ustreza resničnemu imenu nobene od strank v postopku.
2 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (UL 2012, L 201, str. 107). Uredba št. 650/2012 se ne uporablja na Irskem in Danskem; sklicevanje na „države članice“ v teh sklepnih predlogih je treba razumeti tako, da sta ti državi izključeni.
3 V nadaljevanju ga bom imenoval tudi „potrdilo“, kadar ga ni treba razlikovati od drugih dokumentov, ki se uporabljajo za potrjevanje.
4 Sodbe z dne 1. marca 2018, Mahnkopf (C-558/16, EU:C:2018:138); z dne 21. junija 2018, Oberle (C-20/17, EU:C:2018:485); z dne 17. januarja 2019, Brisch (C-102/18, EU:C:2019:34); z dne 1. julija 2021, Vorarlberger Landes- und Hypothekenbank (C-301/20, EU:C:2021:528); z dne 9. marca 2023, Registrų centras (C-354/21, EU:C:2023:184; v nadaljevanju: sodba Registrų centras).
5 Izvedbena uredba Komisije (EU) z dne 9. decembra 2014 o obrazcih iz Uredbe (EU) št. 650/2012 (UL 2014, L 359, str. 30).
6 Pooblaščenec E. V. G.-T. je na obravnavi pojasnil, da zapuščina zajema nepremičnine in bančne račune v Nemčiji in drugih državah članicah.
7 Po navedbah predložitvenega sodišča so sin in vnuka P. T. trdili le, da je bil oporočitelj občasno zmeden, kar pa ne zadostuje za domnevo o oporočni nesposobnosti ali za obravnavanje tega ugovora z dodatnimi poizvedbami. Za to bi bilo treba podati konkretne navedbe, iz katerih bi bilo mogoče razbrati težave, ki bi vplivale na voljo tako, da zapustnik ne bi več razumel pomena in posledic oporoke.
8 Predložitvenemu sodišču je bilo predloženih več podpisov zapustnika: samo en podpis, in sicer iz leta 1956, se razlikuje. Vsi podpisi, nastali po tem letu, ustrezajo podpisu na oporoki.
9 Pooblaščenec E. V. G.-T. je napovedal, da bo v primeru prekinitve postopka vložil zahtevo za izdajo nacionalnega potrdila o dedovanju. Ugovori drugih morebitnih upravičencev do zapuščine bi se nato preučili z vidika nacionalnega prava. To pojasnjuje drugo vprašanje za predhodno odločanje, ki je bilo na dan predložitve Sodišču še hipotetično. Na obravnavi je bilo potrjeno, da je bila ta zahteva vložena, da v postopku ni bil vložen noben ugovor in da je bilo nacionalno potrdilo izdano 24. julija 2023.
10 Točka 10 in naslednje njenega pisnega stališča. Nemška vlada je na obravnavi trdila, da je vprašanje dopustno, pri čemer je poudarila, da se Sodišče nagiba k široki razlagi člena 267 PDEU. V podporo svoji trditvi se je sklicevala med drugim na sodbo z dne 9. septembra 2021, RK (Izrek o nepristojnosti) (C-422/20, EU:C:2021:718). Komisija pa je navedla, da je odgovor odvisen od pooblastil, ki so z nacionalno zakonodajo podeljena organom, pristojnim za izdajo evropskega potrdila o dedovanju. Svoje mnenje o teh stališčih izražam v naslednjih točkah; glej zlasti opombe 17, 23 in 49.
11 Glej točko 57 in opombo 47 teh sklepnih predlogov. V dednih zadevah zlasti sklep z dne 1. septembra 2021, OKR (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil namestnik notarja) (C-387/20, EU:C:2021:751, točka 21).
12 Sklep z dne 1. septembra 2021, OKR (Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložil namestnik notarja) (C-387/20, EU:C:2021:751, točka 23).
13 Prav tam (točka 24 z nadaljnjimi sklicevanji).
14 Sodbi z dne 21. junija 2018, Oberle (C-20/17, EU:C:2018:485, točka 46), in Registrų centras (točka 40). Evropsko potrdilo o dedovanju prav tako ni primerljivo s potrdili, ki so v okviru drugih uredb o sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah priložena sodnim odločbam ene države članice za namene njihovega priznanja in izvršitve v drugi: točka 44 in naslednje teh sklepnih predlogov.
15 Člen 63(1) Uredbe št. 650/2012.
16 Člen 62(2) Uredbe št. 650/2012.
17 Zaradi narave teh učinkov in njihove identičnosti v vseh državah članicah je treba zavrniti razlago glede dopustnosti vprašanja za predhodno odločanje, ki jo je na obravnavi podala Komisija in sem jo povzel v opombi 10 teh sklepnih predlogov. Če bi jo sprejeli, bi imelo evropsko potrdilo o dedovanju različne učinke glede na to, v kateri državi članici je bilo izdano, ki bi morebiti ustrezali učinkom sodne odločbe. Uredba št. 650/2012 ne podpira nič od tega; navedeno je prej v nasprotju z namenom evropskega zakonodajalca, da se vzpostavi enotna ureditev za potrdilo.
18 Člen 63 in člen 69(2) Uredbe (EU) št. 650/2012. V uvodni izjavi 71 te uredbe je to dokazilo opredeljeno kot „točno“, v drugih jezikovnih različicah je ustrezni pridevnik vključen tudi v člen 69(2). Uredba vključuje pravila o popravku, spremembi ali preklicu potrdila ter izpodbijanju odločitve o izdaji (ali, po potrebi, neizdaji) potrdila. Ne navaja pa, s katerimi sredstvi je mogoče ovreči domnevo o točnosti, povezano s tem dokumentom. Glej opombo 20 teh sklepnih predlogov.
19 V vsebinskem obsegu, ki je naveden v uvodni izjavi 71.
20 Člen 69(1) Uredbe št. 650/2012. Če potrdilo vsebuje administrativne napake ali potrjuje elemente, katerih resničnost je sporna, ga je mogoče izpodbijati v državi izvora dokumenta pri organih, navedenih v členih 71 in 72 te uredbe. S to centralizacijo se zagotavlja enotnost obravnavanja vsakega evropskega potrdila o dedovanju. Naj spomnim, da samo potrdilo ni v obtoku: hrani ga organ izdajatelj, ki izda overjene kopije in po potrebi poskrbi za obveščanje oseb, ki so jim bile te kopije izročene, o neskladnosti z izvirnikom (člena 70(1) in 71(3) Uredbe št. 650/2012).
21 Člen 69(3) in (4) Uredbe št. 650/2012
22 Člen 69(5) in sodba Registrų centras.
23 Neobstoj te značilnosti bi moral biti zadosten argument za zavrnitev stališča, ki ga je nemška vlada zagovarjala na obravnavi, na kateri je sama priznala, da je za namene člena 267 PDEU nujno, da delovanje predložitvenega organa privede do sodne odločbe.
24 Glej poglavje IV o „odločbah“ v smislu člena 3(1)(g) Uredbe št. 650/2012. V evropskih instrumentih za pravosodno sodelovanje je izraz „priznavanje“ pridržan za zavezujoče pravne učinke odločb, ki imajo značaj sodne odločbe (in, v posebnem okviru zakonskih kriz, nekaterih javnih listin in sporazumov): glej poglavje IV Uredbe Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (UL 2019, L 178, str. 1); sodbo z dne 15. novembra 2022, Senatsverwaltung für Inneres und Sport (C-646/20, EU:C:2022:879).
25 Prav tako se ne „sprejme“, kot to v skladu s členom 59 Uredbe št. 650/2012 velja za javne listine ene države članice, na katerih dokazno vrednost se sklicuje druga država članica. Zaradi enotnosti ureditve in učinkov evropskega potrdila o dedovanju tako „sprejetje“, ki velja za druge instrumente, ni potrebno.
26 Niti v primeru očitnega nasprotovanja javnemu redu države članice, v kateri je potrdilo predloženo.
27 Člen 66(1) Uredbe št. 650/2012. V skladu s členoma 65 in 68 te uredbe se preverjanje deloma nanaša na zgolj podatke ali dejstva v zvezi z zapustnikom, prosilcem ali drugimi upravičenci: glej v členu 68 iste uredbe točke (e), (f), (g) in (h). Druge navedbe v potrdilu zahtevajo sklepanje, da se na primer preveri, ali je pravica ali pooblastilo, na katero se sklicuje prosilec, dejansko posledica, ki jo določa pravo, ki se uporablja.
28 Člen 66(1) in (3) Uredbe št. 650/2012
29 Člen 66(2) Uredbe št. 650/2012.
30 Člen 66(4) Uredbe št. 650/2012.
31 Prav tam. Razlog in namen takega „zaslišanja“ sta seveda omejena.
32 V zvezi s pomenom izraza „izpodbijati“ v členu 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012, ki se v različnih jezikovnih različicah razlikuje, glej točke 62 in naslednje teh sklepnih predlogov.
33 V zvezi s tem, kar zajema ta dejavnost, glej opombo 27 teh sklepnih predlogov.
34 Prav tako ne določajo potrebnega postopkovnega aparata. Primerjaj „postopkovna“ pravila in „postopkovna“ jamstva za izdajo potrdila (zlasti člen 66(4) Uredbe št. 650/2012) s pravili iz drugih uredb, kot sta Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (UL 2007, L 199, str. 1) ali Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog (UL 2006, L 399, str. 1).
35 Prav to upravičuje prožno ureditev pretoka potrdil med državami članicami.
36 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 38).
37 Sodba z dne 16. junija 2016, Pebros Servizi (C-511/14, EU:C:2016:448, točka 29).
38 Prav tam (točka 30).
39 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1).
40 Sodbi z dne 28. februarja 2019, Gradbeništvo Korana (C-579/17, EU:C:2019:162, točka 39), in z dne 4. septembra 2019, Salvoni (C-347/18, EU:C:2019:661, točka 30).
41 Sodbi z dne 28. februarja 2019, Gradbeništvo Korana (C-579/17, EU:C:2019:162, točka 41), in z dne 4. septembra 2019, Salvoni (C-347/18, EU:C:2019:661, točka 31).
42 V skladu s členom 47(1) Uredbe št. 650/2012 tuji odločbi ni treba priložiti potrdila iz člena 46(3): organ, od katerega se zahteva izvršitev te odločbe, lahko sprejme druge listine ali stranko celo oprosti predložitve. Glede na navedbe, ki jih v skladu z obveznim obrazcem vsebuje evropsko potrdilo o dedovanju, je malo verjetno, da bi ga bilo mogoče uporabiti kot nadomestilo za tisto drugo potrdilo.
43 Uredbe, ki določajo ureditev priznavanja in izvrševanja odločb brez vmesnega postopka in brez možnosti ugovora zoper obtok odločbe, zagotavljajo pravico do obrambe s tem, da same določajo minimalna procesna jamstva, ki jih v Uredbi št. 650/2012 za izdajo evropskega potrdila o dedovanju ni: glej na primer uredbe, navedene v opombi 34 teh sklepnih predlogov.
44 In sicer glede elementov, ki jih je treba potrditi, ali drugih tesno povezanih elementov, kot je v obravnavani zadevi domnevna ničnost oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti ali ponareditve njegovega podpisa.
45 Glej sodbo z dne 23. maja 2019, WB (C-658/17, EU:C:2019:444, točka 55): „[…] Da se za neki organ lahko šteje, da izvaja sodno funkcijo – ob upoštevanju posebnosti dejavnosti, ki jo izvaja – mora imeti pooblastilo za odločanje v morebitnem sporu […]“.
46 Države članice lahko sodnim organom zaupajo izdajo evropskega potrdila o dedovanju na splošno in v skladu členom 72(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 650/2012, to je po vložitvi pravnega sredstva zoper zavrnitev izdaje potrdila s strani organa izdajatelja v skladu s členom 67, na podlagi katerega se ugotovi, da ta zavrnitev ni bila upravičena. Potrdilo, ki ga izda sodišče po odločitvi o pravnem sredstvu, se ne sme zamenjevati s to odločbo.
47 To je potrdilo tudi Sodišče v zvezi s predlogi za sprejetje predhodnih odločb, ki so jih vložila avstrijska sodišča, ki so obravnavala predlog za vpis kupoprodajne pogodbe za nepremičnino v zemljiško knjigo (sodba z dne 14. junija 2001, Salzmann (C-178/99, EU:C:2001:331)) ali odločala o obveznosti objave letnih računovodskih izkazov in letnega poročila (sodba z dne 15. januarja 2002, Lutz in drugi (C-182/00, EU:C:2002:19)). V istem smislu je odločilo glede dejavnosti italijanskih sodišč, ki se je nanašala na opredelitev statuta družbe (sodba z dne 19. oktobra 1995, Job Centre (C-111/94, EU:C:1995:340)) ali na zahtevek za prijavo terjatve med terjatve do stečajne mase (sodba z dne 19. aprila 2012, Grillo Star Fallimento (C-443/09, EU:C:2012:213)). Nemška sodišča prav tako ne opravljajo sodne funkcije, kadar odločajo o imenovanju dodatnega likvidacijskega upravitelja premoženja (sklep z dne 12. januarja 2010, Amiraike Berlin (C-497/08, EU:C:2010:5)) ali o vpisu prenosa sedeža družbe v sodni register (sklep z dne 10. julija 2001, HSB-Wohnbau (C-86/00, EU:C:2001:394)).
48 Glej uvodno izjavo 20 Uredbe št. 650/2012 in sodbo z dne 23. maja 2019, WB (C-658/17, EU:C:2019:444, točka 53).
49 Sodišče je v sodbi z dne 9. septembra 2021, RK (Izrek o nepristojnosti) (C-422/20, EU:C:2021:718), razlagalo člena 6 in 7 Uredbe št. 650/2012 v zadevi, katere vsebina se je nanašala na (ne)pristojnost nemških sodišč za izdajo zapisa o potrditvi dedovanja in morda tudi evropskega potrdila o dedovanju. Na obravnavi se je nemška vlada sklicevala na točko 37 te sodbe, da bi utemeljila, da je nemški organ, ki izda evropsko potrdilo o dedovanju, sodišče v smislu člena 267 PDEU. Menim, da ta sodba zgolj pojasnjuje delovanje pravila, namenjenega odločanju o dednih zadevah, ki ga člen 64 Uredbe št. 650/2012 razširja na izdajo evropskega potrdila o dedovanju iz razlogov, ki jih pojasnjujem v naslednji opombi. V tej sodbi ne vidim podpore za drugačno sklepanje.
50 Z uporabo istih geografskih meril, na katerih temelji mednarodna sodna pristojnost, za izdajo potrdila se zagotavlja, da mora organ izdajatelj pri preverjanju (pravne) pravilnosti elementov, ki jih je treba potrditi, večinoma upoštevati le domače pravo. Namen tega pravila je tudi zagotoviti, da na splošno obstaja samo en organ izdajatelj in s tem samo eno evropsko potrdilo o dedovanju; če je potrdil več in zaradi različnih namenov vsebujejo različne priloge, je namen pravila zagotoviti skladnost med njimi. Omogoča tudi sovpadanje pristojnosti v isti državi članici za vsebinsko odločanje o dednih zadevah in – glede na odločbe, sprejete v tem smislu – za pritožbe zoper odločitev o izdaji ali neizdaji evropskega potrdila o dedovanju.
51 Zadeva NC (Prenos španske notarske pisarne) (od C-583/21 do C-586/21, EU:C:2023:872).
52 V točki 50 te sodbe je poudarilo, da „[p]ristojnost španskih notarjev, da […] izdajajo evropska potrdila o dedovanju, prav tako ne pomeni izvajanja takih prerogativ. […] [I]z člena 67(1)(a) navedene uredbe izhaja, da navedenih potrdil ni mogoče izdati, če se izpodbijajo elementi, ki jih je treba potrditi.“
53 Tudi v obrazcu, katerega uporaba je obvezna, objavljenem kot Priloga 5 k Izvedbeni uredbi št. 1329/2014 v 24 uradnih jezikih Evropske unije, to ni navedeno.
54 In sicer španska, nemška in angleška: „son objeto de un recurso“, „anhängig sind“ oziroma „are being challenged“.
55 V francoski („si les éléments à certifier sont contestés“), portugalski („forem objeto de contestação“) in italijanski („sono oggetto di contestazione“) jezikovni različici.
56 V času vložitve zahtevka za potrdilo. Po analogiji bi moral člen 67(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe št. 650/2012 zajemati tudi spore, ki se začnejo med obravnavo potrdila.
57 Tako izdano potrdilo bi bilo že ob izdaji pomanjkljivo, saj ga je treba v skladu s členom 71(2) Uredbe št. 650/2012 spremeniti ali razveljaviti, tudi po uradni dolžnosti, če je to mogoče po nacionalnem pravu, „če je bilo ugotovljeno, da potrdilo ali posamezni elementi potrdila niso točni“.
58 V členu 65(3)(l) je navedeno: „no dispute is pending“, „aucun litige [… ] n’est pendant“, „kein Rechtsstreit in Bezug auf den zu bescheinigenden Sachverhalt anhängig ist“, „non vi sono controversie pendenti“; „nu există cauze pendinte referitoare la elementele care urmează să fie atestate“; v členu 67(1), drugi pododstavek, točka (a), pa je navedeno: „the elements to be certified are being challenged“, „si les éléments à certifier sont contestés“, „wenn Einwände gegen den zu bescheinigenden Sachverhalt anhängig sind“, „gli elementi da certificare sono oggetto di contestazione“, „elementele care trebuie certificate fac obiectul unei contestații“.
59 Uvodna izjava 67 Uredbe št. 650/2012.
60 Uvodna izjava 7 Uredbe št. 650/2012 in sodba Registrų centras (točki 41 in 42).
61 Z omejenim namenom, da oblikuje svoje prepričanje o resničnosti tega, kar bo potrdil.
62 Glej v tem smislu sodbo z dne 16. novembra 2023, NC (Prenos španske notarske pisarne) (od C-583/21 do C-586/21, EU:C:2023:872), katere točko 50 povzemam v opombi 52 teh sklepnih predlogov.
63 Točka 86 in naslednje teh sklepnih predlogov.
64 Ponovno poudarjam, da izdaja evropskega potrdila o dedovanju, ki odraža vsebino predhodne sodne odločbe o dedovanju, ne sme povzročiti zmede glede narave dokumenta: točke od 50 do 52 teh sklepnih predlogov.
65 Opredelitev „odločbe“ v smislu člena 67 ne obstaja; iz tega sklepam, da se uporablja opredelitev iz člena 3(1)(g) Uredbe št. 650/2012.
66 Točki 20 in 22 stališča Komisije („endgültige“, „bestands- beziehungsweise rechtskräftige[n]“) “) in točka 33 stališča nemške vlade („gegen die kein ordentlicher Rechtsbehelf (Artikel 42 EuErbVO) mehr eingelegt werden kann“). Španska vlada je na obravnavi podprla to stališče.
67 Po besedah pooblaščenca E. V. G.-T. na obravnavi nacionalno potrdilo, kot je potrdilo, izdano 24. julija 2023 v Nemčiji, ni pravnomočna odločba.
68 Člen 67(1) Uredbe št. 650/2012 in sodba Registrų centras (točka 46), v kateri je navedena sodba z dne 17. januarja 2019, Brisch (C-102/18, EU:C:2019:34, točka 30).
69 Sodba Registrų centras (točka 45). Obrazec je sestavljen iz osnovne pole in prilog, ki so obvezne ali ne, odvisno od okoliščin primera in namena, za katerega se zahteva potrdilo. Uporaba dodatnih listov je predvidena, kadar se podatki, ki jih je treba zabeležiti, podvojijo ali pomnožijo, ker obstaja več prosilcev za potrdilo; več zastopnikov prosilca; več razpolaganj za primer smrti; več kot eno premoženjsko razmerje med zakoncema ali enakovredno razmerje zapustnika oziroma več dedičev, volilojemnikov, izvršiteljev oporoke ali upraviteljev zapuščine.
70 Ne izključujem, da je lahko seznanjenost s premisleki organa izdajatelja v zvezi z dokazi, ki jih je predložil prosilec, in ugovori drugih oseb pomembna za vložitev pravnega sredstva na podlagi člena 72(1) Uredbe št. 650/2012: z izpodbijanjem odločitve organa izdajatelja (o izdaji ali neizdaji potrdila) se posredno izpodbija njegova presoja, ali je bila njegova vsebina ugotovljena.
71 Kakršen koli dodatek k potrdilu je v nasprotju z njegovim skupnim videzom, prav ta pa lajša njegov obtok v različne države članice.
72 Primerjaj s členom 46(3) Uredbe št. 650/2012. Oseba, ki zahteva priznanje sodne odločbe ene države članice v drugi državi članici, mora nujno predložiti overjen prepis odločbe. Le tako je mogoče izvesti (omejeno) presojo, ki bi po potrebi upravičila zavrnitev priznanja na podlagi člena 40.
73 Potrjevanje odločb je, kot sem že navedel, določeno v členu 46(3) Uredbe št. 650/2012. Priloga I k Izvedbeni uredbi št. 1329/2014 vsebuje obrazec v ta namen.