EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62022TN0086

Zadeva T-86/22: Tožba, vložena 15. februarja 2022 – Associazione „Terra Mia Amici No Tap“/EIB

UL C 165, 19.4.2022, p. 36–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
UL C 165, 19.4.2022, p. 31–32 (GA)

19.4.2022   

SL

Uradni list Evropske unije

C 165/36


Tožba, vložena 15. februarja 2022 – Associazione „Terra Mia Amici No Tap“/EIB

(Zadeva T-86/22)

(2022/C 165/45)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Associazione „Terra Mia Amici No Tap“ (Melendugno, Italija) (zastopnik: A. Calò, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

ugotovi in razglasi, da je Evropska investicijska banka storila napako s tem, da je zahtevo za ponovno preučitev, ki jo je vložilo združenje kot tožeča stranka, razglasila za nedopustno in nepravočasno;

Evropski investicijski banki naloži, naj sprejme odločitev o preklicu financiranja, dodeljenega TAP AG;

Toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog temelji na domnevni nedopustnosti zahteve za ponovno preučitev.

Tožeča stranka se v zvezi s tem sklicuje na kršitev Aarhuške konvencije in Uredbe (ES) št. 1367/2006 (1) z dne 6. septembra 2006 in Uredbe (EU) št. 2021/1767 (2), točke 1, 6 in 9 preambule izjave EIB o okoljskih in socialnih načelih in standardih iz leta 2009. Trdi, da je bi morala EIB v konkretnem primeru preklicati dodeljeno financiranje, glede na to, da se je zahteva za ponovno preučitev nanašala na upravni akt v smislu prava okolja.

2.

Drugi tožbeni razlog temelji na domnevnem zastaranju zahteve za ponovno preučitev zaradi izteka rokov.

Tožeča stranka se v zvezi s tem sklicuje na kršitev Aarhuške konvencije in Uredbe (ES) št. 1367/2006 z dne 6. septembra 2006 in Uredbe (EU) št. 2021/1767, točke 1, 6 in 9 preambule izjave EIB o okoljskih in socialnih načelih in standardih iz leta 2009. V konkretnem primeru naj EIB ne bi preklicala financiranja, pri čemer bi morala preklic opraviti z novim, avtonomnim in ločenim aktom glede na akt, s katerim je bilo predhodno odobreno financiranje, ter da je treba šest tedenski rok za vložitev zahteve za ponovno preučitev vsekakor računati od začetka uporabe objekta, ker je bilo s pogodbo določeno, da se mora upravičenec do tega datuma uskladiti s standardi EIB.

3.

Tretji tožbeni razlog temelji na kršitvi točke 36 izjave EIB o okoljskih in socialnih načelih in standardih iz leta 2009.

Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da v konkretnem primeru točka 36 določa, da EIB zahteva, da morajo vsi financirani projekti spoštovati vsaj:

upoštevno nacionalno zakonodajo na področju okolja;

upoštevno zakonodajo EU na področju okolja, zlasti Direktivo o DDV Unije in direktive o ohranjanju narave, ter sektorske direktive in „transverzalne“ direktive;

načela in standardi upoštevnih mednarodnih okoljskih konvencij, vključenih v pravo EU.

V konkretnem primeru ni bila spoštovana niti ena od navedenih točk.

Razvidno je namreč, da so dokazane te kršitve:

a.

Okoljska zakonodaja EU in zlasti:

a.I

uvodna izjava 36 v povezavi s členom 4 in členom 14 Uredbe (UE) št. 347/2013 (neobstoj analize stroškov in koristi);

a.II

uvodna izjava 31 Uredbe (EU) št. 347/2013 v povezavi s členom 5(1) in Priloga IV, opomba 1, k Direktivi 2011/92/EU (zunanji kumulativni učinki);

a.III

uvodna izjava 31 Uredbe (EU) št. 347/2013 v povezavi s členom 5(1) in Priloga IV, opomba 1, k Direktivi 2011/92/EU (notranji kumulativni učinki) – Prepoved „Salami Slicing“;

a.IV

Člen 2(1) Direktive 2011/92/EU, člen 6(3) in (4) Direktive o habitatih;

a.V

Člen 4(4) Direktive 2009/147, direktiva o pticah;

a.VI

Uvodna izjava 31 in člen 9 Uredbe (ES) št. 1367/2006 v povezavi s členom 6 Direktive o DDV (Preglednost in sodelovanje);

a.VII

Uvodna izjava 28 v povezavi s členom 7 Uredbe (EU) št. 347/2013 (uredba o habitatih);

a.VIII

Člen 191(1) PDEU v povezavi z izjavo o okoljskih in socialnih načelih in standardih, ki jih je sprejela EIB na področju sociale in okolja, in jo je odobril upravni svet 3. februarja 2009.

b.

Italijanska zakonodaja in zlasti:

b.I

Zakonodajni odlok 42/2004 o prenosu Konvencije o krajini, člen 26;

b.II

Zakonodajni odlok 42/2004 o prenosu Konvencije o krajini, člen 146;

b.III

Člen 14b zakona št. 241 z dne 7. avgusta 1990, konferenca o storitvah;

b.IV

Določba A57 ministrske uredbe 223/14 o usklajevanju na področju okolja;

b.V

Zakonodajni odlok 152/06, neobstoj sankcij;

b.VI

Člen 452c kazenskega zakonika (okoljska katastrofa).

4.

Četrti tožbeni razlog temelji na kršitvi člena Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. aprila 2013.

Tožeča stranka trdi v zvezi s tem trdi, da je razvidno, da se namreč nikoli ni izvedla ustrezna analiza stroškov in koristi.


(1)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL 2006, L 264, str. 13).

(2)  Uredba (EU) 2021/1767 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL 2021, L 356, str. 1).


Top