EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62022CN0658

Zadeva C-658/22: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (Poljska) 19. oktobra 2022

UL C 35, 30.1.2023, p. 30–31 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

30.1.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 35/30


Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sąd Najwyższy (Poljska) 19. oktobra 2022

(Zadeva C-658/22)

(2023/C 35/36)

Jezik postopka: poljščina

Predložitveno sodišče

Sąd Najwyższy

Vprašanja za predhodno odločanje

1.

Ali je treba člen 2, člen 6(1) in (3) in člen 19(1), drugi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v povezavi s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) in členom 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razlagati tako, da sodišče zadnje stopnje države članice (Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)), katerega kolegijski sestav sestavljajo osebe, ki so bile na sodniško funkcijo imenovane v nasprotju s temeljnimi pravili prava države članice o imenovanju sodnikov (Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)), ni neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče, ki zagotavlja učinkovito pravno varstvo posameznikov na področjih, ki jih ureja pravo Unije, ker:

(a)

je Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej (predsednik Republike Poljske) objavil obvestilo o prostih sodniških mestih na vrhovnem sodišču brez predhodnega sopodpisa Prezes Rady Ministrów (predsednik vlade),

(b)

je postopek pred imenovanjem brez upoštevanja načel preglednosti in pravičnosti izvedel nacionalni organ (Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet)), ki zaradi okoliščin, povezanih z njegovo ustanovitvijo, v delu, v katerem je sestavljen iz sodnikov, in načina njegovega delovanja ne izpolnjuje zahtev, ki jih mora izpolnjevati ustavni organ, ki brani neodvisnost sodišč in nepristranskost sodnikov,

(c)

so bili akti predsednika Republike Poljske o imenovanju na mesto sodnika Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) vročeni, čeprav je bil sklep Krajowa Rada Sądownictwa (nacionalni sodni svet), ki vsebuje predlog za imenovanje na sodniško mesto, že prej izpodbijan pred pristojnim nacionalnim sodiščem – Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče), čeprav je Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče) v skladu z nacionalno zakonodajo zadržalo izvajanje tega sklepa, in čeprav je še vedno potekal pritožbeni postopek, po dokončanju katerega je Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče) zaradi nezakonitosti pravnomočno odpravilo izpodbijani sklep Krajowa Rada Sądownictwa (državni sodni svet), s čimer ga je trajno odstranilo iz pravnega reda, s čimer je akt o imenovanju na mesto sodnika vrhovnega sodišča izgubil podlago, ki je, kot se zahteva s členom 179 Konstytucja Rzeczypospolitej Polskiej (ustava Republike Poljske), predlog Krajowa Rada Sądownictwa (državni sodni svet) za imenovanje na sodniško mesto?

2.

Ali je treba člen 2, člen 6(1) in (3) ter člen 19(1), drugi pododstavek, PEU v povezavi s členom 47 PDEU in členom 267 PDEU razlagati tako, da nasprotujejo uporabi določb nacionalnega prava, kot so členi 29(2) in (3), 26(3) ter 72(1), (2) in (3) ustawa z dnia 8 grudnia 2017 r. o Sądzie Najwyższym (zakon z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču, prečiščeno besedilo: Dz.U. 2021, pozicija 154), v delu, v katerem Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) pod grožnjo disciplinske sankcije v obliki razrešitve s položaja prepovedujejo, da bi ugotavljalo ali presojalo zakonitost imenovanja sodnika ali iz tega imenovanja izhajajočega pooblastila za opravljanje sodniških nalog ter utemeljenost predlogov za izločitev sodnika, ki temeljijo na teh razlogih, in sicer na podlagi predpostavke, da naj bi bila ta prepoved utemeljena glede na to, da Unija spoštuje ustavne identitete držav članic?

3.

Ali je treba člen 2 in člen 4(2) in (3) v povezavi s členom 19 PEU in členom 267 PDEU razlagati tako, da sodba ustavnega sodišča države članice (Trybunał Konstytucyjny (ustavno sodišče)), s katero je bila odločba nacionalnega sodišča zadnje stopnje (Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče)) razglašena za neskladno z Konstytucja Rzeczypospolitej Polskiej (ustava Republike Poljske), ne more ovirati presoje neodvisnosti in nepristranskosti sodišča ter preverjanja, ali gre za z zakonom ustavnovljeno sodišče v smislu prava Unije, ob upoštevanju tega, da je bil namen odločitve Sąd Najwyższy (vrhovno sodišče) izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije, v skladu s katero določbe Konstytucja Rzeczypospolitej Polskiej (ustava Republike Poljske) in veljavni zakoni (nacionalni zakoni) Trybunał Konstytucyjny (ustavno sodišče) ne podeljujejo pristojnosti za preizkus sodnih odločb, vključno s sklepi, s katerimi se rešuje neskladja pri razlagi pravnih predpisov, sprejetimi na podlagi člena 83 ustawa z dnia 8 grudnia 2017 r. o Sądzie Najwyższym (zakon z dne 8. decembra 2017 o vrhovnem sodišču, prečiščeno besedilo: Dz.U. 2021, pozicija 154), in tega, da Trybunał Konstytucyjny (ustavno sodišče) zaradi načina, kako je trenutno sestavljeno, ni z zakonom ustanovljeno sodišče v smislu člena 6(1) Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Dz.U. 1993, št. 61, pozicija 284, s spremembami)?


Top