1.

Ali Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (1), krši člen 6(3) Pogodbe o Evropski uniji ter člena 20 in 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, natančneje načelo enakosti in prepovedi diskriminacije, ki ju zagotavljajo te določbe, ker Direktiva (EU) 2018/822 obveznosti poročanja o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, ne omejuje na davek od dohodkov pravnih oseb, temveč določa, da se uporablja za vse davke, ki spadajo na področje uporabe Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011„o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS“ (2), kar v belgijskem pravu vključuje ne le davek od dohodkov pravnih oseb, temveč tudi druge neposredne davke poleg davka od dohodkov pravnih oseb in posredne davke, kot so takse za vpis v register?

2.

Ali zgoraj navedena direktiva (EU) 2018/822 krši načelo zakonitosti v kazenskem pravu, zagotovljeno s členom 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 7(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah, splošno načelo pravne varnosti in pravico do spoštovanja zasebnega življenja, zagotovljeno s členom 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker pojmi „aranžma“ (in zato pojmi „čezmejni aranžma“, „tržni aranžma“ in „posebej prilagojeni aranžma“), „posrednik“, „udeleženec“, „povezano podjetje“, oznaka „čezmejni“, različne „prepoznavne značilnosti“ in „preskus glavne koristi“, ki so v Direktivi (EU) 2018/822 uporabljeni za določitev področja uporabe in obsega obveznosti poročanja o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, niso dovolj jasni in natančni?

3.

Ali zgoraj navedena direktiva (EU) 2018/822, zlasti v delu, v katerem je vstavljen člen 8ab(1) in (7) zgoraj navedene direktive 2011/16/EU, krši načelo zakonitosti v kazenskem pravu, zagotovljeno s členom 49(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 7(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah, in pravico do spoštovanja zasebnega življenja, zagotovljeno s členom 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker začetek teka 30-dnevnega roka, v katerem mora posrednik ali zadevni davčni zavezanec izpolniti obveznost poročanja o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ni določen dovolj jasno in natančno?

4.

Ali člen 1, točka 2, zgoraj navedene direktive 2018/822 krši pravico do spoštovanja zasebnega življenja, zagotovljeno s členom 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker novi člen 8ab(5), ki je bil vstavljen v zgoraj navedeno direktivo 2011/16/EU, določa, da je država članica, če sprejme potrebne ukrepe, s katerimi posrednikom omogoči pravico, da so oproščeni predložitve informacij o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, če bi se z obveznostjo poročanja kršilo varovanje zakonsko predpisane poklicne skrivnosti na podlagi nacionalnega prava te države članice, dolžna naložiti navedenim posrednikom obveznost, da katerega koli drugega posrednika, ali če tega ni, zadevnega davčnega zavezanca brez odlašanja uradno obvestijo o njegovi obveznosti poročanja, če je posledica te obveznosti, da je posrednik, za katerega velja poklicna skrivnost, ki se kazensko kaznuje na podlagi prava navedene države članice, dolžan informacije, za katere izve pri opravljanju svojega poklica, deliti z drugim posrednikom, ki ni njegova stranka?

5.

Ali zgoraj navedena direktiva (EU) 2018/822 krši pravico do spoštovanja zasebnega življenja, zagotovljeno s členom 7 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ker bi obveznost poročanja o čezmejnih aranžmajih, o katerih se poroča, povzročila poseganje v pravico do spoštovanja zasebnega življenja posrednikov in zadevnih davčnih zavezancev, ki ne bi bilo razumno utemeljeno in sorazmerno s cilji, ki se uresničujejo, ter ne bi bilo upoštevno glede na cilj zagotavljanja pravilnega delovanja notranjega trga?