1

Ali je treba, prvič, pojem nepredvidljivih okoliščin kot vzroka za izgubo pod režimom odloga plačila trošarine v smislu člena 7(4) Direktive št. 2008/118/ES (1), enako kot pojem višje sile razlagati tako, da se nanaša na okoliščine, ki niso odvisne od imetnika trošarinskega skladišča, ter so neobičajne in nepredvidljive, hkrati pa se jim imetnik kljub vsej skrbnosti ne more izogniti, ker objektivno niso pod njegovim nadzorom?

2

Ali in v kakšnem obsegu je za izključitev odgovornosti v primeru nepredvidljivih okoliščin pomembna skrbnost pri upravljanju potrebnih previdnostnih ukrepov za preprečitev škodnega dogodka?

3

Ali je, podredno prvima dvema vprašanjema, določba, kakršna je člen 4(1) decreto legislativo 26 ottobre 1995 n. 504 (zakonska uredba št. 504 z dne 26. oktobra 1995), v skladu s katero je malomarnost, ki ni huda (istega subjekta ali tretjih oseb), enakovredna nepredvidljivim okoliščinam in višji sili, skladna z ureditvijo iz člena 7(4) Direktive št. 2008/118/ES, ki glede „malomarnosti“ povzročitelja dogodka ali storilca ne določa nadaljnjih pogojev?

4

Ali je, nazadnje, določbo „ali [zaradi] soglasja pristojnih organov države članice“, ki jo prav tako vsebuje zgoraj navedeni člen 7(4), mogoče razlagati kot možnost, da država članica določi dodatno splošno kategorijo (majhna malomarnost), ki bi lahko vplivala na opredelitev sprostitve v porabo v primeru uničenja ali izgube proizvoda, ali pa ta pojem ne more vključevati tovrstne določbe, ker ga je treba razlagati tako, da se nanaša na določene možnosti, ki se odobrijo za vsak primer posebej ali za primere, opredeljene glede na objektivne elemente?