Začasna izdaja

SODBA SODIŠČA (osmi senat)

z dne 13. junija 2024 (*)

„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika (SKP) – Sheme podpore – Neposredna plačila kmetom – Uredba (EU) št. 1307/2013 – Člen 4(1)(b) in (c) – Pojem ,kmetijsko gospodarstvo‘ – Upravljanje s strani kmeta – Pojem ,kmetijska dejavnost‘ – Člen 33(1) – Pojem ,kmetijska površina, ki je kmetu na voljo na datum, ki ga določi država članica‘, za aktiviranje plačilnih pravic – Sezonska odplačna predaja parcel v lasti kmeta uporabnikom, ki skrbijo za vzdrževanje teh parcel in za pobiranje pridelka“

V zadevi C‑731/22,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Avstrija) z odločbo z dne 25. novembra 2022, ki je na Sodišče prispela istega dne, v postopku

IJ in PO GesBR,

IJ

proti

Agrarmarkt Austria,

SODIŠČE (osmi senat),

v sestavi N. Piçarra (poročevalec), predsednik senata, N. Jääskinen in M. Gavalec, sodnika,

generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez‑Bordona,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Agrarmarkt Austria M. Borotschnik, agentka,

–        za avstrijsko vlado A. Posch, J. Schmoll in A. Kögl, agenti,

–        za špansko vlado A. Pérez‑Zurita Gutiérrez, agentka,

–        za Evropsko komisijo A. C. Becker in A. Sauka, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4(1)(b) in (c) ter člena 33(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL 2013, L 347, str. 608, in popravek UL 2016, L 130, str. 6).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med IJ in PO GesBR, ki je do leta 2020 bila civilna družba, od leta 2021 pa je samo IJ kot fizična oseba (v nadaljevanju: skupaj: IJ), ter Agrarmarkt Austria (v nadaljevanju: AMA), ki je pravna oseba avstrijskega prava, ki deluje kot plačilna agencija in organ za dajanje subvencij kmetom, glede treh odločb, s katerimi je AMA osebi IJ zavrnila dodelitev neposrednih plačil za leta od 2019 do 2021.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

 Uredba (ES) št. 1782/2003

3        Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 40, str. 269), je bila razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL 2009, L 30, str. 16). Člen 44 Uredbe št. 1782/2003, naslovljen „Uporaba pravic do plačila“, je v odstavkih 2 in 3 določal:

„2.      ,Upravičeni hektar‘ pomeni vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja kot orno zemljišče in trajni travnik, razen površin, ki se uporabljajo za trajne nasade, gozdove ali nekmetijske dejavnosti.

[…]

3      Kmet prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenemu hektarju, ki je vključen v katero koli pravico do plačila. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so te parcele na razpolago kmetu najmanj 10 mesecev od datuma, ki ga določi država članica, vendar ne prej kot od 1. septembra v koledarskem letu pred letom vložitve zahtevka za udeležbo v shemi enotnega plačila.“

 Uredba št. 1307/2013

4        V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 1307/2013, ki je bila razveljavljena z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL 2021, L 435, str. 1), vendar se ratione temporis uporablja za spor o glavni stvari, je bilo navedeno:

„Izkušnje pridobljene z uporabo različnih shem podpore za kmete so pokazale, da je bila podpora v več primerih dodeljena fizičnim ali pravnim osebam, katerih poslovni namen ni imel ali je imel le v zanemarljivi meri za cilj opravljanje kmetijske dejavnosti. Za zagotovitev boljše ciljne usmerjenosti podpore države članice neposrednih plačil ne bi smele dodeljevati določenim fizičnim in pravnim osebam, razen če lahko take osebe dokažejo, da se s kmetijsko dejavnostjo ne ukvarjajo le obrobno. Države članice bi morale tudi imeti možnost, da ne odobrijo neposrednih plačil drugim fizičnim ali pravnim osebam, ki se s kmetijsko dejavnostjo ukvarjajo le obrobno. Vendar bi bilo treba državam članicam omogočiti, da dodelijo neposredna plačila malim kmetom, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo občasno, saj ti kmetje neposredno prispevajo k vitalnosti podeželskih območij. […]“

5        Člen 1 te uredbe, naslovljen „Področje uporabe“, je določal:

„Ta uredba določa:

(a)      skupna pravila o plačilih, ki se odobrijo neposredno kmetom v okviru shem podpore iz Priloge I (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila);

[…].“

6        Člen 4 navedene uredbe, naslovljen „Opredelitev pojmov in z njimi povezane določbe“, je določal:

„1.      V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

(b)      ,kmetijsko gospodarstvo‘ pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice;

(c)      ,kmetijska dejavnost‘ pomeni:

(i)      proizvodnjo, rejo ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, vzrejo živali in kmetijsko rejo živali,

(ii)      vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, na podlagi meril, ki jih določijo države članice v skladu z okvirom, ki ga vzpostavi [Evropska] [k]omisija, ali

(iii)      izvajanje minimalne aktivnosti, ki jo opredeli država članica, na kmetijskih površinah, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo;

[…]

(e)      ,kmetijska površina‘ pomeni katero koli površino, ki se uporablja kot orno zemljišče, trajno travinje in trajni pašnik ali trajni nasad;

[…]

2.      Države članice:

[…]

(b)      kadar je ustrezno v državi članici, določijo minimalne aktivnosti, ki jih je treba izvesti na kmetijskih površinah, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, kot je navedeno v točki (c)(iii) odstavka 1;

[…].“

7        Člen 9 iste uredbe, naslovljen „Aktivni kmet“, je v odstavku 1 določal:

„Neposredna plačila se ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam ali skupinam fizičnih ali pravnih oseb, katerih kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, in ki na teh površinah ne izvajajo minimalnih dejavnosti, ki jih opredelijo države članice v skladu s točko (b) člena 4(2).“

8        Člen 32 Uredbe št. 1307/2013, naslovljen „Aktiviranje plačilnih pravic“, je določal:

„1.      Podpora na podlagi sheme osnovnega plačila se kmetom odobri s prijavo v skladu s členom 33(1) ob aktiviranju plačilne pravice na upravičeni hektar v državi članici, v kateri je bila dodeljena. Aktivirane plačilne pravice dajejo pravico do letnega plačila zneskov, določenih v njih […]

2.      V tem naslovu ,upravičeni hektar‘ pomeni:

(a)      vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva, vključno s površinami, ki 30. junija 2003 niso bile v dobrem kmetijskem stanju v državah članicah, ki so 1. maja 2004 pristopile k Uniji in se ob pristopu odločile, da bodo uporabljale shemo enotnega plačila na površino, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti; […]

[…].“

9        Člen 33 te uredbe, naslovljen ,Prijava upravičenih hektarjev‘, je v odstavku 1 določal:

„Kmet za aktiviranje plačilnih pravic iz člena 32(1) prijavi parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarom, povezanim s plačilno pravico. Razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin so prijavljene parcele na voljo kmetu na dan, ki ga določi država članica […].“

 Avstrijsko pravo

10      Člen 20 Verordnung des Bundesministers für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft mit horizontalen Regeln für den Bereich der Gemeinsamen Agrarpolitik (Horizontale GAP‑Verordnung) (uredba zveznega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje voda o horizontalnih pravilih na področju skupne kmetijske politike (horizontalna uredba o SKP), BGBl. II, 100/2015), naslovljen „Površine, ki se uporabljajo za nekmetijske dejavnosti“, v odstavku 3 določa:

„Med površine, za katere se lahko dodeli pomoč, v smislu člena 17(1) nikakor ne spadajo tlakovane ali pozidane površine, gramoznice, kamnolomi, parki, rekreacijske površine, nasadi božičnih dreves, stalne manevrske in skladiščne površine ter žive meje, gozd in zidovi, če ne spadajo na področje uporabe člena 18(1) ali (2).“

11      Člen 23 horizontalne uredbe o SKP, naslovljen „Posebne določbe za nekatere uporabe“, v odstavku 1 določa:

„Upoštevni datum, do katerega morajo biti za aktiviranje plačilnih pravic površine, za katere se lahko dodeli pomoč, kmetu na voljo v skladu s členom 33(1) [Uredbe št. 1307/2013], je 9. junij leta zadevnega zahtevka. […]“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

12      Oseba IJ je od leta 2019 do leta 2021 vsako leto vložila zahtevek za neposredna plačila za zemljišče, katerega lastnica je, s površino 1,0840 hektara ornih zemljišč, ki se uporablja izključno za pridelavo zelenjave na prostem in je razdeljena na različno velike parcele (v nadaljevanju: zadevna površina). Oseba IJ je odgovorna za obdelavo tal, načrtovanje pridelka in gojenje zelenjave. Na začetku sezone oseba IJ te parcele preda uporabnikom, ki skrbijo za njihovo vzdrževanje in za pobiranje pridelka, sama pa izkorišča eno od navedenih parcel, da bi novim uporabnikom omogočila seznanitev z veljavnim standardom.

13      Od predaje parcel uporabnikom, v zameno za plačilo „sezonskega prispevka“ osebi IJ, se ti uporabniki v skladu s sporazumom o uporabi, sklenjenim z zadnjenavedeno, zavežejo, da bodo te parcele vzdrževali v skladu s smernicami, ki urejajo ekološko kmetovanje, in redno odstranjevali plevel skozi celotno pridelovalno sezono. Iz predložitvene odločbe izhaja, da je 9. junija vsakega leta, ko je bil vložen zahtevek, ki je upoštevni datum za uporabo člena 33(1) Uredbe št. 1307/2013, določen s členom 23(1) horizontalne uredbe o SKP, zadevna površina „v oskrbi“ teh uporabnikov.

14      V obdobju, ko so parcele „v oskrbi“ navedenih uporabnikov, oseba IJ skrbi za namakanje teh parcel po lastnih merilih. Poleg tega si pridržuje možnost, da na stroške uporabnikov populi plevel s teh parcel, če oni tega ne storijo. V primeru daljše odsotnosti so ti uporabniki dolžni poiskati zamenjavo, ki mora vzdrževati njihove parcele in pobrati pridelek, za katerega oseba IJ „zaradi nepredvidljivosti naravnih pogojev“ ne jamči.

15      AMA je po pregledu na kraju samem, opravljenem 13. julija 2021, ob sklicevanju na člen 20(3) horizontalne uredbe o SKP zadevno površino opredelila kot „rekreacijsko površino“, ki ni upravičena do neposrednih plačil, z obrazložitvijo, da uporabniki vzdržujejo parcele in pobirajo pridelek v svojem prostem času, ne da bi si prizadevali za sistematično proizvodnjo za preskrbo prebivalstva, kar naj bi bila kmetijska dejavnost, ki je primarno zajeta v SKP.

16      AMA je z odločbama z dne 10. januarja 2022, prvič, zavrnila odobritev neposrednih plačil za zadevno površino za leta zahtevkov od 2019 do 2021, drugič, zahtevala vračilo že izplačanih plačil, in tretjič, osebi IJ naložila sankcije, ker ta površina od datuma, ko so bile parcele, ki jo sestavljajo, predane uporabnikom, osebi IJ ni več „na voljo“ v smislu člena 33(1) Uredbe št. 1307/2013. AMA meni – pri čemer se sklicuje zlasti na sodbo z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim (C‑61/09, EU:C:2010:606) – da oseba IJ na dan 9. junija vsakega leta, ko je bil vložen zahtevek, ni več dovolj samostojna pri opravljanju svoje kmetijske dejavnosti na navedeni površini. Poleg tega, ker uporabniki parcel „obdržijo pridelek“, naj ne bi delali v imenu, za račun in na riziko osebe IJ, kar naj bi bilo v nasprotju s tem, kar se zahteva s to sodno prakso.

17      Oseba IJ je pri Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Avstrija), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo zoper odločbi AMA z dne 10. januarja 2022, pri čemer je trdila, da ji zadevne parcele ostanejo „na voljo“ v smislu člena 33(1) Uredbe št. 1307/2013 od trenutka, ko so predane uporabnikom, do trenutka, ko ti poberejo pridelek, saj je ona tista, ki skrbi zlasti za obdelavo tal na teh parcelah, njihovo namakanje in dobavo vseh semen in kali. V teh okoliščinah naj bi bila obveznost uporabnikov, da v tem obdobju sami vzdržujejo svoje parcele, zgolj ukrep trženja, katerega nespoštovanje lahko povzroči zmanjšanje tega pridelka ali njegove kakovosti.

18      Po mnenju predložitvenega sodišča ni dvoma, da je prvi pogoj iz člena 4(1)(b) Uredbe št. 1307/2013 za opredelitev „kmetijskega gospodarstva“ – in sicer, da se površina, ki je na ozemlju iste države članice, uporablja „za kmetijske dejavnosti“ – izpolnjen, saj se zadevna površina uporablja za gojenje kmetijskih proizvodov (zelenjave). Zato po mnenju navedenega sodišča opredelitev te površine kot „rekreacijske površine“, ki jo je podala AMA, ni pravilna, ker temelji na razlagi člena 20(3) horizontalne uredbe o SKP, ki ni v skladu s pravom Unije.

19      Vendar glede na sodbo z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim (C‑61/09, EU:C:2010:606), navedeno sodišče dvomi, da je v obravnavani zadevi izpolnjen drugi pogoj iz tega člena 4(1)(b), in sicer, da zadevno površino „upravlja kmet“, saj je treba v skladu s to sodbo kmetijsko dejavnost na tej površini opravljati „v imenu in za račun“ tega kmeta. V zvezi s tem navaja, da je Sodišče tak pogoj določilo v primeru, ki se zelo razlikuje od obravnavanega primera, v katerem je šlo predvsem za izognitev položaju, v katerem več kmetov trdi, da so zadevne parcele del njihovih kmetijskih gospodarstev. Zato se tak pogoj po mnenju predložitvenega sodišča „ne uporablja v enakem obsegu“.

20      Poleg tega predložitveno sodišče dvomi, da je v obravnavani zadevi izpolnjen pogoj iz člena 33(1) Uredbe št. 1307/2013, ki se nanaša na to, da so parcele, ki jih je oseba IJ prijavila zaradi aktiviranja plačilnih pravic, tej „na voljo“ na dan 9. junija vsakega leta, ko je bil vložen zahtevek, saj so bile te parcele na ta datum „v oskrbi“ uporabnikov.

21      Navedeno sodišče navaja, da nobena od sodb Sodišča na tem področju ne zajema „podrobno“ obravnavanega primera. Vendar meni, da najpomembnejše trditve govorijo v prid temu, da se zadevna površina opredeli kot „upravičeni hektar“ v smislu člena 32(2) Uredbe št. 1307/2013, na podlagi katerega se lahko pridobi pravica do zadevnih neposrednih plačil. Po njegovem mnenju namreč oseba IJ ohranja pravico razpolaganja in zadostno samostojnost pri izvajanju svoje kmetijske dejavnosti na zadevni površini, saj prosto izbira uporabnike parcel te površine in v obdobju rasti vpliva na rezultate pridelka tako, da izvaja pripravljalna dela, namaka navedeno površino, po potrebi odstrani plevel in ohranja isto površino v razmerah, ugodnih za pridelavo navedenih zelenjadnic, tudi če jih ne pobira.

22      V teh okoliščinah je Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 4(1)(b) in (c) v povezavi s členom 33(1) Uredbe [št. 1307/2013] razlagati tako, da je treba šteti, da zemljišče upravlja in z njim razpolaga kmet, če je to zemljišče sicer v lasti kmeta ter […] ta opravi tudi začetno obdelavo tal, gojenje in trajno namakanje kmetijskih rastlin, a […] se zemljišče, ki je razdeljeno na različno velike parcele, od začetka sezone (v aprilu/začetku maja) do konca sezone (v oktobru) za določeno plačilo odda različnim uporabnikom, da ga vzdržujejo in poberejo pridelek, ne da bi kmet bil neposredno udeležen pri uspehu pridelka?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

23      Predložitveno sodišče z edinim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba določbe člena 4(1)(b) in (c) v povezavi s členom 33(1) Uredbe št. 1307/2013 razlagati tako, da nasprotujejo temu, da kmet prejme neposredna plačila iz člena 1(a) te uredbe za površino, katere lastnik je, in temu, da se ta površina opredeli kot „kmetijsko gospodarstvo, ki ga upravlja“ ta kmet in ki je temu „na voljo“, kadar se, na eni strani, parcele, ki sestavljajo navedeno površino, predajo uporabnikom, ki jih izbere navedeni kmet in ki v zameno za določeno plačilo skrbijo za vzdrževanje teh parcel in pobiranje pridelka ter, na drugi strani, isti kmet, ne da bi imel pravico do rezultatov tega pobiranja pridelka, začetno obdela tla, zasadi in redno namaka navedene parcele ali jih celo vzdržuje, če ti uporabniki tega ne storijo.

24      Pojem „kmetijsko gospodarstvo“ je v členu 4(1)(b) Uredbe št. 1307/2013 opredeljen kot „vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja kmet ter se nahajajo na ozemlju iste države članice“.

25      Iz samega besedila te določbe izhaja, da se za obstoj „kmetijskega gospodarstva“ zahtevata dva kumulativna pogoja. Prvi pogoj zahteva, da se zadevne površine, ki so na ozemlju iste države članice, uporabljajo za „kmetijsko dejavnost“ v smislu tega člena 4(1)(c). Drugi pogoj zahteva, da te površine „upravlja“ kmet.

26      Glede prvega pogoja ni sporno, da se zadevna površina, ki je „kmetijska površina“ v smislu člena 4(e) Uredbe št. 1307/2013, uporablja izključno za gojenje zelenjave na prostem. Iz tega sledi, da ta dejavnost spada na področje uporabe člena 4(1)(c)(i) te uredbe kot proizvodnja, reja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo.

27      Kot je Komisija navedla v pisnih stališčih, se s tem členom 4(1)(c) ne zahteva, da se ta dejavnost, da bi jo bilo mogoče opredeliti kot „kmetijsko dejavnost“, opravlja samo v obdobjih dela, ki se štejejo za običajna, pri čemer so izključena obdobja prostega časa, niti tega, da kmet sam pobira pridelek ali da so proizvodi od pobiranja namenjeni zgolj njemu. Ta določba tudi ne zahteva, da je izključni cilj „kmetijske dejavnosti“ sistematična proizvodnja zaradi oskrbe prebivalstva. V zvezi s tem zadostuje navesti, da v skladu s točko (ii) navedene določbe „vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev, na podlagi meril, ki jih določijo države članice v skladu z okvirom, ki ga vzpostavi Komisija“, prav tako pomeni „kmetijsko dejavnost“ v smislu iste določbe.

28      Glede drugega pogoja, od katerega je odvisen obstoj „kmetijskega gospodarstva“ v smislu člena 4(1)(b) Uredbe št. 1307/2013, in sicer, da površine, ki se uporabljajo „za kmetijske dejavnosti […] upravlja kmet“, je Sodišče že pojasnilo, da tak pogoj ne pomeni, da ima kmet neomejeno pravico do razpolaganja z zadevno površino v okviru njene uporabe za kmetijske dejavnosti. Zadostuje, da je kmet glede te površine dovolj samostojen ali da ima določeno pravico, da pri opravljanju svoje kmetijske dejavnosti sprejema odločitve, kar mora ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera presoditi predložitveno sodišče (glej v tem smislu sodbi z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim, C‑61/09, EU:C:2010:606, točki 61 in 62, in z dne 7. aprila 2022, Avio Lucos, C‑116/20, EU:C:2022:273, točki 49 in 50).

29      Poleg tega je iz člena 9(1) Uredbe št. 1307/2013 v povezavi z njeno uvodno izjavo 10 razvidno, da je za odobritev neposrednih plačil iz člena 1(a) te uredbe kot „aktivnega kmeta“ v smislu prve od teh določb mogoče opredeliti fizične ali pravne osebe ali skupine fizičnih in pravnih oseb, katerih kmetijske površine „so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo“, in ki na teh površinah izvajajo „minimalne dejavnosti“, ki jih po potrebi opredelijo države članice v skladu s členom 4(2)(b) v povezavi s členom 1(c)(iii) navedene uredbe.

30      Poleg tega člen 33(1) Uredbe št. 1307/2013 v povezavi s pogojema iz člena 4(1)(b) te uredbe za aktiviranje neposrednih plačilnih pravic iz člena 32(1) navedene uredbe zahteva, da so, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, parcele kmetijske površine kmetijskega gospodarstva, prijavljene kot „upravičeni hektarji“, prav tako „na voljo kmetu na dan, ki ga določi država članica“. Pojem „upravičeni hektar“ je v tem členu 32(2)(a) opredeljen kot vsaka kmetijska površina kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti.

31      Sodišče je člen 44(2) in (3) Uredbe št. 1782/2003 že razlagalo v smislu, da se mora kmetijska dejavnost na površini opravljati v imenu in za račun kmeta, kar mora preveriti predložitveno sodišče (sodba z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim, C‑61/09, EU:C:2010:606, točka 69).

32      Vendar je treba ob predpostavki, da vsebina teh določb ustreza vsebini členov 32(2) in 33(1) Uredbe št. 1307/2013, navesti, da je Sodišče pogoj, naveden v prejšnji točki, ki ne izhaja iz besedila zadnjenavedenih določb, določilo v okviru spora med nemškim organom, podobnim agenciji AMA, in javnim subjektom, in sicer Landkreis Bad Dürkheim (okrožje Bad Dürkheim, Nemčija), ki je s kmetico sklenil pogodbo, s katero se je ta zavezala, da bo v zameno za določeno plačilo vzdrževala in uporabljala določene površine, od katerih je bil en del v lasti ene zvezne dežele, drugi pa je pripadal drugim lastnikom, ki so odobrili pašo zaradi varstva narave. Zaradi dodelitve pravic do plačila iz naslova sheme enotnega plačila je ta kmetica te površine prijavila kot del svojega kmetijskega gospodarstva, ta organizacija pa je njeno vlogo zavrnila z obrazložitvijo, da navedenih površin ni mogoče opredeliti kot „upravičeni hektar“ v smislu člena 44(2) Uredbe št. 1782/2003.

33      Sodišče je najprej presodilo, da je bistveno, da v takem položaju zadevne površine niso predmet nobene kmetijske dejavnosti, ki jo izvaja tretja oseba, da bi se izognili položaju, v katerem več kmetov trdi, da so te parcele del njihovih kmetijskih gospodarstev. Dalje, to določbo je razlagalo tako, da ne nasprotuje temu, da bi se za del kmetijskega gospodarstva štela površina, ki je neodplačno dana na razpolago kmetu, zato da bi se uporabljala za določen namen v omejenem obdobju ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev, če lahko ta kmet uporablja tako površino dovolj samostojno za opravljanje kmetijskih dejavnosti najmanj deset mesecev (sodba z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim, C‑61/09, EU:C:2010:606, točki 66 in 71, druga alinea).

34      Ob upoštevanju te sodne prakse začasna predaja kmetijske površine različnim uporabnikom, ki jih kmet prosto izbere, da bi ti opravljali nekatere naloge, ki spadajo pod pojem „kmetijska dejavnost“, v zameno za fiksno plačilo, ne more posegati v pravico tega kmeta do „neposrednih plačil“ na podlagi določb člena 4(1)(b) in (c) v povezavi s členom 33(1) Uredbe št. 1307/2013. Kot je Komisija navedla v pisnih stališčih, je namreč za to, da se kmetijska površina poveže s kmetijskim gospodarstvom kmeta, odločilno, na eni strani, da ta kmet lahko zagotovi, da se taka površina dejansko uporablja za kmetijske dejavnosti, in, na drugi strani, da lahko zagotovi spoštovanje vsebinskih zahtev v zvezi z opravljanjem teh kmetijskih dejavnosti.

35      Za kmetijsko površino je treba šteti, da jo „upravlja kmet“ in da je temu kmetu „na voljo“, ko sta ta dva pogoja izpolnjena. Prav tako jo je treba opredeliti kot „upravičeni hektar“ za ta plačila, tudi če je na datum, ki ga določi zadevna država članica, „v oskrbi“ uporabnikov, ki jih izbere kmet. Poleg tega, ker tak kmet na tej površini opravlja vsaj minimalno kmetijsko dejavnost v smislu člena 9(1) te uredbe v povezavi z njeno uvodno izjavo 10, ga je treba opredeliti kot „aktivnega kmeta“ za namene odobritve neposrednih plačil iz člena 1(a) navedene uredbe.

36      V obravnavani zadevi je iz predložitvene odločbe razvidno, na eni strani, da oseba IJ obdeluje tla, načrtuje pridelek in goji zelenjavo, preden različne parcele na zadevni površini preda izbranim uporabnikom, zaradi vzdrževanja in pobiranja pridelka, skrbi pa tudi za namakanje teh parcel. Na drugi strani, ti uporabniki na podlagi sporazuma o uporabi, sklenjenega z osebo IJ, prevzamejo „odgovornost“, med drugim za redno odstranjevanje plevela in morajo spoštovati smernice, ki urejajo ekološko kmetovanje. Tako je očitno – s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče – da zadevna površina izpolnjuje merila, navedena v točkah 34 in 35 te sodbe, in da je oseba IJ „aktivni kmet“ v smislu člena 9 Uredbe št. 1307/2013 v povezavi s členom 4(1)(b) te uredbe.

37      V zvezi s tem je treba dodati, da v predložitveni odločbi ni navedeno, da v postopku v glavni stvari ni nobenega tveganja, da bi kmetje, ki niso IJ, zahtevali neposredna plačila za zadevno površino. V tem pogledu se obravnavana zadeva razlikuje od zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 14. oktobra 2010, Landkreis Bad Dürkheim (C‑61/09, EU:C:2010:606). Zato – ob predpostavki, da je treba člen 32(2) in člen 33(1) Uredbe št. 1307/2013 razlagati enako, kot je Sodišče v tej sodbi razlagalo člen 44(2) in (3) Uredbe št. 1782/2003, v smislu, da v položaju, kakršen je ta, v katerem je bila izdana navedena sodba, zahtevata, da se kmetijska dejavnost na zadevnih površinah opravlja v imenu in za račun kmeta, ki zahteva neposredna plačila – taka zahteva v obravnavani zadevi ne velja (glej po analogiji sodbo z dne 17. decembra 2020, Land Berlin (Plačilne pravice v zvezi s SKP), C‑216/19, EU:C:2020:1046, točki 43 in 44).

38      Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba določbe člena 4(1)(b) in (c) v povezavi s členom 33(1) Uredbe št. 1307/2013 razlagati tako, da ne nasprotujejo temu, da kmet prejme neposredna plačila iz člena 1(a) te uredbe za površino, katere lastnik je, in temu, da se ta površina opredeli kot „kmetijsko gospodarstvo, ki ga upravlja“ ta kmet in ki je temu „na voljo“, kadar se, na eni strani, parcele, ki sestavljajo navedeno površino, predajo uporabnikom, ki jih izbere navedeni kmet in ki v zameno za določeno plačilo skrbijo za vzdrževanje teh parcel in pobiranje pridelka ter, na drugi strani, isti kmet, ne da bi imel pravico do rezultatov tega pobiranja pridelka, začetno obdela tla, zasadi in redno namaka navedene parcele ali jih celo vzdržuje, če ti uporabniki tega ne storijo.

 Stroški

39      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:

Določbe člena 4(1)(b) in (c) v povezavi z določbami člena 33(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009

je treba razlagati tako, da

ne nasprotujejo temu, da kmet prejme neposredna plačila iz člena 1(a) te uredbe za površino, katere lastnik je, in temu, da se ta površina opredeli kot „kmetijsko gospodarstvo, ki ga upravlja“ ta kmet in ki je temu „na voljo“, kadar se, na eni strani, parcele, ki sestavljajo navedeno površino, predajo uporabnikom, ki jih izbere navedeni kmet in ki v zameno za določeno plačilo skrbijo za vzdrževanje teh parcel in pobiranje pridelka ter, na drugi strani, isti kmet, ne da bi imel pravico do rezultatov tega pobiranja pridelka, začetno obdela tla, zasadi in redno namaka navedene parcele ali jih celo vzdržuje, če ti uporabniki tega ne storijo.

Podpisi

*      Jezik postopka: nemščina.