–

za madžarsko vlado Z. Fehér in K. Szíjjártó, agenta,

–

za Evropsko komisijo V. Bottka in F. Moro, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 42(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013, L 269, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v sporu med družbo J. P. Mali Kerékpárgyártó és Forgalmazó Kft. (v nadaljevanju: J. P. Mali) in Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (nacionalna davčna in carinska uprava, direktorat za pritožbe, Madžarska; v nadaljevanju: direktorat za pritožbe) glede globe, ki je bila naložena družbi J. P. Mali zaradi nepravilne deklaracije države porekla za uvoženo blago.

3

V uvodnih izjavah 9 in 38 Uredbe št. 952/2013 je navedeno:

[…]

4

Člen 15 te uredbe, naslovljen „Zagotovitev informacij carinskim organom“, določa:

„1.   Vse osebe, ki so neposredno ali posredno udeležene v carinskih formalnostih ali carinskih kontrolah, carinskim organom na njihovo zahtevo in v predpisanem roku v ustrezni obliki predložijo vso potrebno dokumentacijo in informacije ter nudijo vso pomoč, ki je potrebna za dokončanje teh formalnosti oziroma kontrol.

2.   „Oseba, ki vloži carinsko deklaracijo, […] je odgovorna za:

[…]

Kadar carinski zastopnik zadevne osebe vloži deklaracijo […], obveznosti iz prvega pododstavka tega odstavka zavezujejo tudi navedenega carinskega zastopnika.“

5

Člen 42 te uredbe, naslovljen „Uporaba kazni“, v odstavku 1 določa:

„Vsaka država članica določi kazni za neupoštevanje carinske zakonodaje. Takšne kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“

6

Člen 79 navedene uredbe, naslovljen „Carinski dolg, ki nastane zaradi neizpolnjevanja“, določa:

„1.   Za blago, zavezano uvozni dajatvi, nastane carinski dolg pri uvozu zaradi neizpolnjevanja:

[…]

3.   V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 je dolžnik:

[…]“

7

Člen 124 Uredbe št. 952/2013, naslovljen „Ugasnitev“, določa:

„1.   Brez poseganja v veljavne predpise v zvezi z neizterjavo zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza carinskemu dolgu, v primeru sodno ugotovljene plačilne nesposobnosti dolžnika carinski dolg pri uvozu ali izvozu ugasne:

[…]

[…]

[…]

[…]

6.   V primeru iz točke (k) odstavka 1 carinski dolg ne ugasne za osebo ali osebe, ki je storila oziroma so storile poskus goljufivega dejanja.

[…]“

8

V členu 2, točka 6, az uniós vámjog végrehajtásáról szóló 2017. évi CLII. törvény (Vámtörvény) (zakon CLII iz leta 2017 o izvajanju carinskega prava Unije) v različici, ki je veljala v času sprejetja upravne odločbe, ki je predmet spora o glavni stvari (v nadaljevanju: carinski zakon), je izraz „neizpolnjene carinske obveznosti“ opredeljen tako:

„razlika med zneskom carin in drugih nastalih dajatev, in zneskom, ki je nižji od tega, carin in drugih prijavljenih dajatev, ter zneskom carin in drugih nastalih neprijavljenih dajatev, razen če je to tega prišlo zaradi kršitve zakona ali nepravilne presoje podatkov, ki jih dajo na voljo carinski organi, z izjemo primerov sprejetja brez preverjanja; […]“

9

Ta opredelitev je bila spremenjena, z učinkom od 28. julija 2022, tako:

„razlika med zneskom carin in drugih nastalih dajatev, in zneskom, ki je nižji od tega, carin in drugih prijavljenih dajatev, ter zneskom carin in drugih nastalih neprijavljenih dajatev, razen če je to tega prišlo zaradi kršitve zakona ali nepravilne presoje podatkov, ki jih dajo na voljo carinski organi, z izjemo primerov sprejetja brez preverjanja, s tem da […] niti carinski dolg, ki je ugasel na podlagi člena 124(1)(h) ali (k) [Uredbe št. 952/2013] niti carinski dolg, ki je nižji od 10 EUR, ki je nastal zaradi kršitve, povezane s carinskim nadzorom ali z zadevo davčne uprave, ne pomeni neizpolnjenih carinskih obveznosti.“

10

Člen 84 carinskega zakona določa:

„1.   […]

[…]

2.   […]

[…]

8.   Če zaradi kršitev iz odstavka 1 ali neizpolnitve, ki je z njimi povezana, pride do neizpolnitve carinskih obveznosti, se – ob upoštevanju določb iz odstavkov 12 in 13, člena 85(1), (3) in (4) in člena 86 – določi upravna globa v višini 50 % teh neizpolnjenih carinskih obveznosti.

[…]

10.   Če zaradi kršitev iz odstavka 1 ali neizpolnitve, ki je z njimi povezana, pride do neizpolnjenih carinskih obveznosti, se – ob upoštevanju določb iz odstavkov 12 in 13, člena 85(1), (3) in (4) in člena 86 – določi ustrezno višino upravne globe.

[…]“

11

Člen 85 tega zakona določa:

„1.   Če carinski organ ugotovi, da:

carinski organ ne naloži globe in zadevni osebi izda opomin.

[…]

3.   Razen določb iz odstavka 4 se carinska upravna globa ne naloži v postopku vložitve deklaracije blaga v zvezi s pravilnostjo podatkov deklaracije blaga, če deklarant predlaga spremembo deklaracije blaga […].

4.   Če […] deklarant predlaga spremembo carinske deklaracije blaga potem, ko je carinski organ začel naknadno kontrolo, vendar še preden je bilo izdano poročilo o ugotovitvah naknadne kontrole, na podlagi predloženih informacij v zvezi s carinami ali drugimi davki, glede obsega kontrole, se 50 % višine globe, ki jo je mogoče določiti v skladu s členom 84(8), (10) in (13) naloži v obliki carinske upravne globe, z izjemo določb iz odstavka 1 in člena 86.“

12

Člen 86 navedenega zakona določa:

„Če je kršitev ali opustitev nastala s ponarejanjem ali uničenjem dokazil, knjig oziroma registrov in zato nastane obveznost plačila dajatev in drugih stroškov, znesek upravne carinske globe znaša 200 % obveznosti plačila dajatev in drugih nastalih stroškov. […]“

13

Družba madžarskega prava J. P. Mali je v letih 2017 in 2018 uvozila kolesa in dele za kolesa, kupljena pri podjetjih s sedežem v Tajvanu. Carinski zastopnik družbe ZeMeX Kereskedelmi és Szállítmányozó Kft. je zaradi sprostitve tega blaga v prosti promet vložil carinske deklaracije, v katerih je navedel, da je država porekla tega blaga Tajvan.

14

Nemzeti Adó- és Vámhivatal Baranya Megyei Adó- és Vámigazgatósága (nacionalna davčna in carinska uprava, davčni in carinski direktorat za županijo Baranja, Madžarska; v nadaljevanju: prvostopenjski carinski organ) je ugotovil, da je država porekla za kolesa in dele za kolesa dejansko Kitajska, zato bi se moralo za uvoz tega blaga določiti plačilo protidampinških dajatev. Tako je z odločbami z dne 10. decembra 2020, ki so postale dokončne 29. decembra 2020, ta organ družbi J. P. Mali iz naslova carinskega dolga naložil plačilo zneska v višini 26.077.000 HUF (približno 70.000 EUR), ki ga je plačal carinski zastopnik za to družbo.

15

Na podlagi dokazov, ki so bili pridobljeni po naknadni kontroli, opravljeni za družbo J. P. Mali, je prvostopenjski carinski organ menil, da je ta družba kot pogodbena stranka pri transakciji morala biti seznanjena z informacijami o okoliščinah pridobitve zadevnega blaga. Njegov zapisnik o preiskavi je med drugim temeljil na poročilu Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), iz katerega je izhajalo, da je družba s sedežem v Tajvanu, ki je bila navedena kot izvoznica tega blaga, vložila lažne deklaracije porekla delov za kitajska kolesa.

16

Ker je prvostopenjski carinski organ menil, da je družba J. P. Mali storila kršitev iz člena 84(1)(a) in 8(2)(a)(aa) carinskega zakona, je tej družbi na podlagi člena 84(8) tega zakona naložil carinsko upravno globo v višini 13.039.000 HUF (približno 35.000 EUR).

17

Družba J. P. Mali je pri direktoratu za pritožbe vložila pritožbo zoper odločbo tega carinskega organa. Ta je to pritožbo zavrnil z odločbo z dne 22. aprila 2021 z obrazložitvijo, da bi morala družba J. P. Mali pravilno prijaviti poreklo blaga in da bi morala biti kot družba, ki prodaja kolesa, seznanjena z določbami, ki se uporabljajo za njeno dejavnost, med katerimi so protidampinške določbe, in s potrebno skrbnostjo izbrati svoje pogodbene partnerje, vključno z izvozniki iz tretjih držav. Nepravilnost carinskih deklaracij naj bi bila del poslovnega tveganja, ki ga običajno nosi oseba, ki je zavezana za plačilo carinskih dajatev.

18

Poleg tega je direktorat za pritožbe menil, da je v tej odločbi globa, ki je bila naložena družbi J. P. Mali, temeljila na pravilni uporabi carinskega zakona in ni kršila prava Unije.

19

V zvezi s tem je ugotovil, da je bila zaradi nepravilne navedbe države porekla carinska vrednost zadevnega blaga določena v precej nižjem znesku od dejanske vrednosti tega blaga, kar je povzročilo neizpolnjene carinske obveznosti. Menil je, da v skladu s členom 2, točka 6, in členom 84(8) carinskega zakona te neizpolnjene carinske obveznosti povzročijo, da se določi globa v višini 50 %, izračunana na podlagi celotnega zneska obveznosti, ki so ga določili carinski organi, ne da bi bilo treba ugotavljati, ali je mogoče družbi J. P. Mali pripisati kršitev carinske zakonodaje. Te globe naj ne bi bilo mogoče odpraviti, ker pogoji, ki so za to določeni s carinskim zakonom, niso bili izpolnjeni, prav tako pa naj te globe ne bi bilo mogoče znižati, ker položaj družbe J. P. Mali med začetkom naknadne kontrole in posredovanjem zapisnika te kontrole ni bil reguliran.

20

Družba J. P. Mali je zoper odločbo direktorata za pritožbe vložila tožbo pri Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti, Madžarska). Trdila je, da globa, ki je naložena pavšalno na 50 % neizpolnjenih carinskih obveznosti, ni sorazmerna s težo kršitve.

21

Družba J. P. Mali navaja, da imajo uvozniki zgolj omejene informacije o proizvodnji in poreklu blaga ter da so glede tega odvisni od podatkov, ki jih predložijo izvozniki. Navaja, da ji je v obravnavani zadevi dokazila o poreklu izdal neodvisni javni organ, in sicer tajvanska gospodarska zbornica, s katero so bile potrjene navedbe izvoznika glede porekla zadevnega blaga. Meni, da je madžarska zakonodaja, ker ne dopušča upoštevanja teh okoliščin in v primeru kršitve carinske zakonodaje nalaga težko kazen uvozniku, tudi če mu te kršitve ni mogoče očitati, v nasprotju s pravom Unije in zlasti z določbami Uredbe št. 952/2013 glede kazni.

22

Po mnenju direktorata za pritožbe, ki je tožena stranka v postopku v glavni stvari, ta argumentacija družbe J. P. Mali ni utemeljena. V carinskem zakonu naj bi bilo vsebovano ustrezno razlikovanje glede na naravo kršitev carinske zakonodaje in posledicami teh kršitev. Ta zakon naj bi namreč določal različne kazni glede na to, ali kršitev povzroči nastanek neizpolnjene carinske obveznosti. Poleg tega naj bi se na podlagi členov 85 in 86 tega zakona tudi v primeru kršitve, ki je povzročila nastanek neizpolnjene carinske obveznosti, kazen spremenila glede na nekatere utežne faktorje.

23

Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti) meni, da obstaja dvom glede združljivosti kazni, določene v členu 84(8) carinskega zakona, z zahtevo o sorazmernosti, določeno v členu 42(1) Uredbe št. 952/2013.

24

To sodišče meni, da ta določba carinskega zakonika ne omogoča preverjanja obstoja ravnanja, ki se očita zadevnemu subjektu in tako preprečuje, da se preuči, ali je ta subjekt sprejel vse potrebne ukrepe, ki se lahko od njega pričakujejo, da bi se izognil kršitvi, ki je povzročila nastanek neizpolnjene carinske obveznosti.

25

To sodišče pa vendar ugotavlja, da je madžarski zakonodajalec z učinkom od 28. julija 2022 spremenil pojem „neizpolnjene carinske obveznosti“ iz člena 2, točka 6, carinskega zakona s tem, da je dodal, da ,,niti carinski dolg, ki je ugasel na podlagi člena 124(1)(h) ali (k) [Uredbe št. 952/2013] niti carinski dolg, ki je nižji od 10 EUR, ki je nastal zaradi kršitve, povezane s carinskim nadzorom ali z zadevo davčne uprave, ne pomeni neizpolnjenih carinskih obveznosti“. S to spremembo, ki naj bi se uporabila takoj za tekoče zadeve iz teh primerov, naj bi zakonodajalec priznal, da pri določitvi stopnje globe ravnanj, ki predstavljajo kršitve obveznosti predložitve blaga na carino ali nezakonito odstranitev tega blaga izpod carinskega nadzora, ni mogoče presojati enako kot manjših kršitev carinskih obveznosti.

26

Po mnenju predložitvenega sodišča bi bilo treba določiti, ali je kazen, določena v členu 84(4) carinskega zakona, sorazmerna, ob upoštevanju dejstva, da so v obravnavanem primeru izvozniki in tajvanska gospodarska zbornica navedli, da je zadevno blago tajvanskega porekla in da je bilo dejansko poreklo blaga razkrito šele s poročilom urada OLAF, ki je bilo prejeto po carinski deklaraciji.

27

V teh okoliščinah je Fővárosi Törvényszék (županijsko sodišče v Budimpešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba Uredbo [št. 952/2013] razlagati tako, da je člen 84(8) Az uniós vámjog végrehajtásáról szóló 2017. évi CLII. törvény [carinskega zakona], ki v primeru carinske upravne globe, ki se obvezno izreče zaradi neizpolnjenih carinskih obveznosti, nastalih zaradi kršitve v zvezi s pravilnostjo podatkov v carinski deklaraciji, carinskim organom ne omogoča, da bi opravili presojo vseh okoliščin zadeve ali ravnanja, ki ga je mogoče pripisati gospodarskemu subjektu, ki je vložil carinsko deklaracijo, temveč kot obvezno pravilo določa naložitev carinske upravne globe v višini 50 % ugotovljenih neizpolnjenih carinskih obveznosti, ne glede na resnost storjene kršitve ter preverjanje in presojo odgovornosti, ki jo je mogoče pripisati temu gospodarskemu subjektu, v skladu z zahtevo po sorazmernosti iz člena 42(1) [te uredbe]?“

28

Najprej je treba poudariti, da člen 15 Uredbe št. 952/2013 vsem osebam, ki so neposredno ali posredno udeležene v carinskih formalnostih ali carinskih kontrolah, nalaga, da carinskim organom v carinski deklaraciji predložijo pravilne in popolne informacije.

29

Neizpolnjevanje te obveznosti pomeni „neupoštevanje carinske zakonodaje“ v smislu člena 42(1). Ta pojem se namreč ne nanaša na goljufije, ampak vključuje kakršno koli neizpolnjevanje carinske zakonodaje v Uniji neodvisno od tega, ali je bila neizpolnitev namerna oziroma je bila storjena zaradi malomarnosti ali je nastala celo zaradi opustitve kakršnega koli skrbnega ravnanja zadevnega gospodarskega subjekta (glej v tem smislu sodbi z dne 4. marca 2020, Schenker, C‑655/18, EU:C:2020:157, točke od 30 do 32 in 45, in z dne 8. junija 2023, Zes Zollner Electronic, C‑640/21, EU:C:2023:457, točka 59).

30

Glede posledic tega neizpolnjevanja mora vsaka država v skladu s členom 42(1) te uredbe določiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni zlasti takrat, kadar so v carinski deklaraciji predložene nepravilne informacije, vključno s primerom – v katerega po mnenju predložitvenega sodišča spada zadeva v glavni stvari – ko je uvoznik dobroveren, ker je zaupal uradnim potrdilom, izdanim v državi ali na ozemlju izven carinskega ozemlja Unije.

31

Kazen, kakršna je ta v zadevi v glavni stvari, in sicer upravna globa v višini 50 % neizpolnjenih carinskih obveznosti, do katerih je prišlo zaradi nepravilnih informacij, ki so bile predložene, je mogoče šteti kot učinkovito in odvračilno v smislu člena 42(2) Uredbe št. 952/2013. Taka kazen namreč lahko spodbudi gospodarske subjekte Unije, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da si zagotovijo pravilne informacije o blagu, ki ga uvažajo in da so informacije, ki jih predložijo v carinskih deklaracijah, pravilne in popolne. Tako pripomore k uresničitvi cilja iz uvodne izjave 9 te uredbe, in sicer k zagotavljanju izvajanja tarifnih in drugih ukrepov skupne politike, uvedenih na ravni Unije v zvezi z blagovno menjavo med Unijo in državami ali ozemlji zunaj carinskega območja Unije, ob upoštevanju zahtev teh skupnih politik.

32

Glede sorazmernosti zadevne kazni je treba spomniti, da so države članice, če zakonodaja Unije glede kazni, ki se uporabljajo za neizpolnjevanje pogojev, določenih z ureditvijo, uvedeno s to zakonodajo, ni harmonizirana, pristojne, da izberejo kazni, ki se jim zdijo primerne. Vendar morajo to pristojnost izvajati v skladu s pravom Unije in njegovimi splošnimi načeli ter posledično v skladu z načelom sorazmernosti. Na podlagi tega načela upravni ali represivni ukrepi ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za uresničitev ciljev, ki jih legitimno uresničuje ta zakonodaja, ali biti poleg tega nesorazmerni glede na navedene cilje (sodba z dne 8. junija 2023, Zes Zollner Electronic, C‑640/21, EU:C:2023:457, točki 60 in 61 in navedena sodna praksa).

33

To načelo zavezuje države članice ne le glede določitve elementov kršitve in glede določitve pravil o določanju višine glob, temveč tudi glede presoje elementov, ki se upoštevajo pri določitvi globe (sodba z dne 22. marca 22017, Euro‑Team in Spirál‑Gép, C‑497/15 in C‑498/15, EU:C:2017:229, točka 43 in navedena sodna praksa).

34

V obravnavnem primeru iz podatkov, ki jih je predložilo predložitveno sodišče, izhaja, da je madžarski zakonodajalec uvedel sistem kazni v primeru kršitve carinske zakonodaje, s katerim se določa upravna globa, katere višina je neposredno sorazmerna z višino neizpolnjenih carinskih obveznosti, ki so nastale s kršitvijo.

35

Ker je bila namreč upravna globa, ki jo določa ta sistem kazni, načeloma enaka 50 % teh neizpolnjenih obveznosti, je višina globe toliko višja, če so te neizpolnjene obveznosti, ki so posledica na primer nepravilne navedbe države ali ozemlja porekla blaga, velike. Nasprotno pa je višina globe toliko nižja, če so te iste neizpolnjene obveznosti majhne. Poleg tega se lahko, če so neizpolnjene obveznosti zanemarljive, določi oprostitev.

36

Ta stopnja 50 % se ne zdi prekomerna glede na pomembnost cilja carinske zakonodaje Unije, navedene v točki 31 te sodbe.

37

Ureditev, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, poleg tega omogoča, da se znatno upošteva ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, med drugim tako, da se stopnja globe določi na 200 % obveznosti plačila dajatev in drugih stroškov v primeru goljufij in da se stopnja globe zniža na 25 % neizpolnjenih carinskih obveznosti, če je ta gospodarski subjekt dobroveren in med začetkom naknadne kontrole in izdajo poročila o ugotovitvah kontrole s tem, da predloži pravilne podatke, predlaga spremembo carinske deklaracije.

38

Na področju carinskih dajatev takšne možnosti omogočijo, da se zagotovi spoštovanje načela sorazmernosti. Zlasti se v skladu s tem, kar je navedeno v uvodni izjavi 38 Uredbe št. 952/2013, dovolj razlikujejo primeri, v katerih je zadevni gospodarski subjekt dobroveren, in tistimi, v katerih ni.

39

Glede na zgornje ugotovitve je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 42(1) Uredbe št. 952/2013 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki v primeru neizpolnjenih carinskih obveznosti, nastalih zaradi predložitve nepravilnih informacij v carinski deklaraciji blaga, ki se uvaža v Unijo, določa upravno globo v višini načeloma 50 % teh neizpolnjenih carinskih obveznosti in ki se uporabi ne glede na dobrovernost gospodarskega subjekta in na njegovo skrbnost, če je ta stopnja 50 % očitno nižja kot tista, ki je določena, če je ta gospodarski subjekt v slabi veri, in se prav tako znatno zniža v nekaterih primerih, ki jih ta ureditev natančno določa, med katerimi je primer, ko dobroverni gospodarski subjekt popravi svojo carinsko deklaracijo pred zaključkom naknadne kontrole.

40

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

Člen 42(1) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije

je treba razlagati tako, da

ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki v primeru neizpolnjenih carinskih obveznosti, nastalih zaradi predložitve nepravilnih informacij v carinski deklaraciji blaga, ki se uvaža v Unijo, določa upravno globo v višini načeloma 50 % teh neizpolnjenih carinskih obveznosti in ki se uporabi ne glede na dobrovernost gospodarskega subjekta in na njegovo skrbnost, če je ta stopnja 50 % očitno nižja kot tista, ki je določena, če je ta gospodarski subjekt v slabi veri, in se prav tako znatno zniža v nekaterih primerih, ki jih ta ureditev natančno določa, med katerimi je primer, ko dobroverni gospodarski subjekt popravi svojo carinsko deklaracijo pred zaključkom naknadne kontrole.