Začasna izdaja

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNEGA PRAVOBRANILCA

ATHANASIOSA RANTOSA,

predstavljeni 7. marca 2024(1)

Zadeva C‑701/22

SC AA SRL

proti

MFE

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Curtea de Apel Cluj (pritožbeno sodišče v Cluju, Romunija))

„ Predhodno odločanje – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija – Strukturni skladi – Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) – Uredba (ES) št. 1083/2006 – Člen 60 – Naloge organa upravljanja – Načelo dobrega finančnega poslovodenja – Obveznost povračila upravičenih izdatkov – Odpoved pogodbe o financiranju v okviru ESRR zaradi nepravilnosti pri njenem izvajanju – Razglasitev ničnosti odpovedi – Zamuda pri plačilu – Zamudne obresti – Načeli enakovrednosti in učinkovitosti – Nepravilnosti pri izvajanju pogodbe o financiranju – Posledice “

 Uvod

1.        Predlog za sprejetje predhodne odločbe je bil vložen v okviru spora med SC AA SRL, družbo romunskega prava z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: AA), na eni strani in Ministerul Fondurilor Europene (ministrstvo za evropske sklade, Romunija, v nadaljevanju: MFE) na drugi strani zaradi plačila zamudnih obresti za prepozno povračilo, s strani MFE, upravičenih izdatkov na podlagi pogodbe o financiranju, sklenjene med njim in družbo AA za izvajanje programa, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).

2.        Ti sklepni predlogi so v bistvu osredotočeni na dve vprašanji. Po eni strani se postavlja vprašanje, ali se z načelom dobrega finančnega poslovodenja iz člena 60 Uredbe (ES) št. 1083/2006(2) v povezavi z načelom enakovrednosti zahteva ali izključuje, da lahko pravna oseba od pristojnega nacionalnega organa prejme zamudne obresti za prepozno povračilo upravičenih izdatkov iz evropskih skladov za obdobje, v katerem je veljal upravni akt, s katerim je bila odpovedana pogodba o financiranju, pri čemer je ta akt pristojno nacionalno sodišče nato razglasilo za ničen. Če se sprejme možnost prejema takih obresti, se po drugi strani postavlja vprašanje, ali lahko predložitveno sodišče omeji znesek teh obresti zaradi nepravilnosti, ki jih je prejemnik storil pri izvajanju pogodbe o financiranju, če pristojni nacionalni organ ni izvedel finančnih popravkov.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

 Uredba (ES) št. 1080/2006

3.        Člen 7 Uredbe št. 1080/2006(3), naslovljen „Upravičenost izdatkov“, v odstavku 1(a) določa:

„Do prispevkov iz ESRR niso upravičeni izdatki za:

(a)      obresti na dolgove“.

 Uredba št. 1083/2006

4.        Člen 14 Uredbe št. 1083/2006, naslovljen „Deljeno upravljanje“, v odstavku 1 določa:

„Proračun Evropske unije, dodeljen skladom, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo, v skladu s členom 53(b) [Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4)], z izjemo instrumenta iz člena 36a te uredbe in tehnične pomoči iz člena 45 te uredbe.

Načelo dobrega finančnega poslovodenja se uporablja v skladu s členom 48(2) [Uredbe št. 1605/2002].“

5.        Člen 60 navedene uredbe, naslovljen „Naloge organa za upravljanje“, določa:

„Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje operativnih programov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovanja in zlasti za:

(a)      zagotavljanje, da so operacije izbrane za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za operativni program, in da za celotno obdobje izvajanja spoštujejo ustrezna pravila Skupnosti in nacionalna pravila;

(b)      preverjanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev in preverjanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili; pregledi posameznih operacij na kraju samem se lahko izvedejo na osnovi vzorca v skladu s podrobnimi pravili, ki jih sprejme Komisija po postopku iz člena 103(3);

[…]“

6.        Člen 70 te uredbe, naslovljen „Upravljanje in nadzor“, določa:

„1.      Države članice so pristojne za upravljanje in nadzor operativnih programov zlasti z naslednjimi ukrepi:

(a)      zagotavljanjem, da so sistemi upravljanja in nadzora za operativne programe vzpostavljeni v skladu s členi 58 do 62 ter da delujejo učinkovito;

(b)      preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem nepravilnosti ter vračilom neupravičeno plačanih zneskov, skupaj z zamudnimi obrestmi, kjer je primerno. Sporočajo jih Komisiji in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih [sodnih] postopkov.

2.      Če ni mogoče povrniti neupravičeno izplačanih sredstev upravičencu, je država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.

3.      Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbene določbe iz odstavkov 1 in 2.“

7.        Člen 80 iste uredbe, naslovljen „Celost plačil upravičencem“, določa:

„Države članice se prepričajo, da organi, zadolženi za izplačevanje, zagotavljajo, da upravičenci kar se da hitro in v celoti prejmejo celoten znesek javnega prispevka. Nobenega zneska se ne odšteje ali zadrži, prav tako se ne obračuna nobena posebna ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, zaradi katere bi se znižali zneski za upravičence.“

8.        Člen 98 Uredbe št. 1083/2006, naslovljen „Finančni popravki držav članic“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.      Države članice imajo prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora projektov ali operativnih programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.

2.      Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov. Popravki države članice obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. Država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada.

[…]“

 Romunsko pravo

 Zakon št. 554/2004

9.        Člen 28(1) legea nr. 554/2004(5) določa:

„Določbe tega zakona so dopolnjene z določbami zakonika o civilnem postopku, če niso nezdružljive s posebno naravo razmerja nadrejenosti med javnimi organi na eni strani in osebami, katerih pravice ali zakoniti interesi so bili kršeni, na drugi strani ter s postopkom, ki ga ureja ta zakon. Združljivost uporabe pravil zakonika o civilnem postopku mora ugotoviti sodišče, ko odloča o izjemah.“

 Civilni zakonik

10.      Člen 1535 civilnega zakonika(6) z naslovom „Zamudne obresti, ki se uporabljajo za denarne obveznosti“ določa:

„(1)      Če denarni znesek ni plačan na dan zapadlosti, je upnik upravičen do zamudnih obresti od dneva zapadlosti do dneva plačila, in sicer po obrestni meri, o kateri sta se stranki dogovorili, ali – če tega dogovora ni – po zakonski obrestni meri, ne da bi mu bilo treba dokazati kakršno koli škodo. V tem primeru dolžnik ni upravičen dokazati, da bi bila škoda, ki jo je upnik utrpel zaradi zamude pri plačilu, manjša.

(2)      Če dolžnik pred dnem zapadlosti dolguje obresti po višji obrestni meri od zakonske, se zamudne obresti plačajo po obrestni meri, ki je veljala pred dnem zapadlosti.

(3)      Če obrestna mera dolgovanih zamudnih obresti ni višja od zakonske obrestne mere, je upnik poleg obresti po zakonski obrestni meri upravičen do odškodnine in obresti za celovito nadomestilo za nastalo škodo.“

 OG št. 13/2011

11.      Člen 1 OG št. 13/2011(7) določa:

„(1)      Stranki lahko s sporazumom določita obrestno mero za vračilo posojenega denarnega zneska in za zamudo pri plačilu denarne obveznosti.

(2)      Obresti, ki jih dolžnik dolguje za obveznost dati denarni znesek na določen rok, izračunane za obdobje pred zapadlostjo obveznosti, se imenujejo odplačne obresti.

(3)      Obresti, ki jih dolžnik dolguje za denarno obveznost zaradi nespoštovanja zadevne obveznosti na dan zapadlosti, se imenujejo kazenske obresti.

[…]“

12.      Člen 3 tega odloka, kakor je bil spremenjen, določa:

„(1)      Zakonska odplačna obrestna mera je določena na ravni referenčne obrestne mere nacionalne banke Romunije, ki je ključna obrestna mera, določena s sklepom upravnega odbora nacionalne banke Romunije.

(2)      Zakonska kazenska obrestna mera je določena na ravni referenčne obrestne mere, povečane za štiri odstotne točke.

(2a)      V razmerjih med ponudniki ter med ponudniki in naročniki je zakonska kazenska obrestna mera določena na ravni referenčne obrestne mere, povečane za osem odstotnih točk.

(3)      V pravnih razmerjih, ki ne izhajajo iz opravljanja pridobitne dejavnosti v smislu člena 3(3) [civilnega zakonika] […], je zakonska obrestna mera določena v skladu z določbami odstavka 1 oziroma odstavka 2, znižana za 20 %.

[…]“

13.      V skladu s členom 10 navedenega odloka se „[d]oločbe člena 1535 ter členov od 1538 do 1543 [civilnega zakonika] […] uporabljajo za kazenske obresti“.

 OUG št. 66/2011

14.      Člen 42(1) in (2) OUG št. 66/2011(8) je v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, določal:

„(1)      Proračunske terjatve, ki izhajajo iz nepravilnosti, zapadejo v plačilo ob izteku plačilnega roka, določenega v dolžniškem instrumentu, ali v 30 dneh od datuma obvestila o navedenem instrumentu.

(2)      Če dolžnik ne izpolni obveznosti, določenih v dolžniškem instrumentu, v roku, dolguje obresti, ki se izračunajo z uporabo obrestne mere za neporavnani saldo zneska, izraženega v [romunskih levih (RON)], proračunske terjatve, od prvega dne po izteku plačilnega roka, določenega v skladu z odstavkom 1, do datuma, ko terjatev preneha, razen če pravila Evropske unije ali javnega mednarodnega donatorja določajo drugače.“

 Spor o glavni stvari, vprašanja za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem

15.      MFE, ki je organ upravljanja za sektorski operativni program ESRR, „Spodbujanje gospodarske konkurenčnosti 2007–2013“, in družba AA, družba romunskega prava z omejeno odgovornostjo, sta 22. aprila 2015 sklenila pogodbo o financiranju (v nadaljevanju: pogodba o financiranju) za izvedbo projekta z naslovom „Nakup opreme za okrepitev proizvodnih zmogljivosti družbe AA“ (v nadaljevanju: zadevni projekt). Na podlagi te pogodbe se je MFE zavezalo, da bo družbi AA zagotovilo nepovratna sredstva v višini 3.334.257,20 romunskih levov (RON) (približno 753.000 EUR) za izvedbo zadevnega projekta.(9)

16.      Za začetek postopkov nakupa opreme v okviru navedenega projekta je družba AA pri bančni ustanovi najela posojilo v višini zneska financiranja za kritje izdatkov, ki so upravičeni do povračila.

17.      Izvajanje pogodbe o financiranju je bilo predmet dveh tožb, od katerih je prva privedla do predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki je predmet te zadeve.

18.      Prva tožba izhaja iz tega, da je družba AA po koncu zadevnega projekta vložila zahtevek za povračilo upravičenih izdatkov, ki je bil neuspešen,(10) kar je povzročilo dodatne izdatke, povezane s podaljšanjem posojila.(11) Zato je družba AA 18. aprila 2016 pri Curtea de Apel Cluj (pritožbeno sodišče v Cluju, Romunija), ki je predložitveno sodišče, vložila tožbo, s katero je predlagala, naj se MFE naloži, prvič, naj sprejme sklep, s katerim se sprejme zahtevek za povračilo, drugič, naj povrne upravičene izdatke do zneska, ki je enakovreden nepovratni finančni podpori iz pogodbe o financiranju, tretjič, naj plača zakonske obresti na ta znesek od dneva vložitve tožbe ter, četrtič, podredno, naj plača odškodnino in obresti za nastalo premoženjsko škodo.

19.      Druga tožba izhaja iz tega, da je MFE v tem obdobju 29. avgusta 2016 odpovedalo pogodbo o financiranju zaradi nekaterih nepravilnosti.(12) Zato je družba AA 27. aprila 2017 pri Curtea de Apel Cluj (pritožbeno sodišče v Cluju) vložila tožbo proti MFE, s katero je v tem primeru predlagala razglasitev ničnosti odpovedi pogodbe o financiranju. To sodišče je s sodbo, ki je postala pravnomočna 10. marca 2021,(13) tožbi ugodilo, ker je bila kljub nekaterim nepravilnostim, ki jih je družba AA storila pri izvajanju pogodbe o financiranju, odpoved te pogodbe nesorazmerna glede na manjši pomen teh nepravilnosti. Navedeno sodišče namreč meni, da bi lahko MFE uporabilo manj stroge ukrepe, in sicer finančne popravke.(14)

20.      Po tej sodbi in poznejšem plačilu zneska upravičenih izdatkov s strani MFE(15) je predložitveno sodišče v okviru prve tožbe obravnavalo izključno tožbene predloge, ki so se na eni strani nanašali na plačilo zamudnih obresti na znesek, ki ga je plačalo MFE za izvršitev navedene sodbe, ter na drugi strani na plačilo odškodnine in obresti zaradi premoženjske škode.(16)

21.      V zvezi s tem se to sodišče sprašuje, natančneje, ali pravo Unije in zlasti načeli dobrega finančnega poslovodenja in zaščite finančnih interesov Unije nasprotujejo temu, da nacionalno pravo določa, da se upravičencu pogodbe o financiranju plačajo zamudne obresti za upravičene izdatke v breme ESRR, ki jih organ upravljanja povrne z zamudo po razglasitvi ničnosti odpovedi zadevne pogodbe o financiranju, in sicer za obdobje, ko je ta odpoved, ki jo je sodišče pozneje razglasilo za nično, veljala.

22.      Ker v pravu Unije in nacionalnem pravu ni bilo posebnih določb in ker je bila nacionalna sodna praksa na tem področju protislovna, je predložitveno sodišče menilo, da mora nacionalno pravo v skladu z načelom procesne avtonomije določiti pogoje, ki se uporabljajo za obresti.(17) Vendar se sprašuje, ali je v takem primeru plačilo zamudnih obresti na podlagi nacionalnih pravil v skladu z načelom enakovrednosti združljivo z zaščito finančnih interesov Unije in zlasti načelom dobrega finančnega poslovodenja, ali pa se mu, nasprotno, s tem načelom nalaga, da namesto tega po analogiji uporabi določbe nacionalnega prava, ki urejajo odvzem finančne koristi v primeru nepravilnosti in ki ne določajo plačila obresti.(18) Poleg tega se to sodišče sprašuje, ali lahko nacionalno sodišče omeji znesek morebitnih zamudnih obresti, ki jih je treba plačati, da se upoštevajo nepravilnosti, ki jih je storil upravičenec pri izvajanju pogodbe o financiranju, če ta organ, kot je to bilo v obravnavani zadevi, ni izvedel nobenega finančnega popravka v zvezi s tem.

23.      V teh okoliščinah je Curtea de Apel Cluj (pritožbeno sodišče v Cluju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo štiri vprašanja, od katerih so ta tri predmet teh ciljno usmerjenih sklepnih predlogov:

„1. Ali je treba načelo dobrega finančnega poslovodenja razlagati tako, da v povezavi z načelom enakovrednosti nasprotuje temu, da bi pravna oseba, ki upravlja podjetje, katerega namen je ustvarjanje dobička, in je prejemnica nepovratnih sredstev iz ESRR, od javnega organa države članice prejela zamudne (kazenske) obresti zaradi zamude pri plačilu upravičenih izdatkov za obdobje, v katerem je veljal upravni akt, ki je izključeval povračilo teh izdatkov in je bil pozneje s sodno odločbo razveljavljen?

2.      Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, ali je krivda prejemnika sredstev, ugotovljena s to sodno odločbo, upoštevna za določitev zneska zamudnih obresti, glede na to, da je javni organ, ki je pristojen za upravljanje evropskih sredstev, po izdaji te odločbe na koncu vse izdatke razglasil za upravičene?

3.      Ali je pri razlagi načela enakovrednosti glede trenutka, ko se prejemniku nepovratnih sredstev iz ESRR priznajo zamudne obresti, upoštevno pravilo nacionalnega prava, ki določa, da je v primeru ugotovitve nepravilnosti edina posledica ta, da se zadevna finančna korist ne dodeli ali, odvisno od primera, da se odvzame (vračilo neupravičeno izplačanih zneskov) v višini, v kateri je bila dodeljena, in brez obresti, čeprav je prejemnik teh zneskov užival ugodnosti njihove uporabe do trenutka vračila, in samo kadar se to vračilo ne izvede v predpisanem zakonskem roku, to je 30 dni od izdaje dolžniškega instrumenta, določbe člena 42(1) in (2) [OUG št. 66/2011] dovoljujejo prejem obresti po izteku navedenega obdobja?“(19)

24.      Pisna stališča so Sodišču predložili MFE, romunska in portugalska vlada ter Evropska komisija.

 Analiza

25.      Predložitveno sodišče s prvim, drugim in tretjim vprašanjem za predhodno odločanje, ki so predmet teh ciljno usmerjenih sklepnih predlogov, v bistvu sprašuje, ali ima družba AA v obravnavani zadevi pravico do plačila zamudnih obresti (prvo in tretje vprašanje) ter ali je lahko znesek teh obresti omejen zaradi nepravilnosti, ki jih je storila ta družba (drugo vprašanje).

26.      Tako bom najprej odgovoril na prvo in tretje vprašanje za predhodno odločanje skupaj ter nato na drugo vprašanje za predhodno odločanje.

 Prvo in tretje vprašanje

27.      Predložitveno sodišče s prvim in tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali ima v skladu z načeli Unije in zlasti z načeloma dobrega finančnega poslovodenja in enakovrednosti pravna oseba pravico do plačila zamudnih obresti za zamudo pri plačilu izdatkov, ki so upravičeni do povračila iz sredstev Unije, za obdobje, ko je veljal akt o odvzemu te koristi, ki pa ga je nato pristojno nacionalno sodišče razglasilo za ničnega.

28.      Če v pravu Unije in nacionalnem pravu ni izrecnih določb, to sodišče predpostavlja dve možni rešitvi:

–        po eni strani (prvo vprašanje za predhodno odločanje) bi bilo lahko plačilo zamudnih obresti upravičeno na podlagi pravil splošnega prava,(20) če so ta pravila združljiva z načeloma zaščite finančnih interesov Unije in dobrega finančnega poslovodenja;

–        po drugi strani (tretje vprašanje za predhodno odločanje) bi bilo lahko plačilo teh obresti izključeno po analogiji na podlagi posebnih določb nacionalnega prava, ki urejajo odvzem finančne koristi v primeru nepravilnosti(21) in ki določajo plačilo zamudnih obresti šele ob izteku roka za vračilo neupravičeno plačanih zneskov.(22)

29.      V zvezi s tem MFE poudarja, da v obravnavani zadevi ni mogoče upravičiti obveznosti plačila zamudnih obresti z načelom enakovrednosti zaradi dejanskega stanja, za katero je značilna neenakost med strankama,(23) zlasti ker družba AA ni izpolnila svojih obveznosti,(24) ter da prav tako ni mogoče upravičiti take obveznosti, ki bi brez pogodbene ali pravne podlage povzročila znatno škodo proračunu zadevne države članice v korist prejemnikov sredstev, z načelom dobrega finančnega poslovodenja. MFE se torej zavzema za uporabo določbe nacionalne zakonodaje, ki ureja odvzem finančne koristi v primeru nepravilnosti.(25) Podobno romunska in portugalska vlada zavračata dodelitev zamudnih obresti v obravnavani zadevi na podlagi načela dobrega finančnega poslovodenja(26) in načela enakovrednosti, ker ni nacionalnih določb, ki bi urejale podobne primere,(27) ter poudarjata obstoj širokega polja proste presoje, ki ga imajo države članice v takem primeru.

30.      Komisija meni, da je treba ob neobstoju posebnih določb(28) s pravnim redom zadevne države članice zadevo urediti v skladu z načelom procesne avtonomije, ob upoštevanju načel enakovrednosti in učinkovitosti, pri čemer se razume, da se s plačilom takih obresti ne krši načelo dobrega finančnega poslovodenja.(29) Kar zadeva, natančneje, uporabo načela enakovrednosti, Komisija meni, da mora predložitveno sodišče opredeliti primerljive postopke v nacionalnem pravu, pri čemer mora pojasniti, da določba nacionalnega prava, ki ureja odvzem finančne koristi v primeru nepravilnosti,(30) v zvezi s tem ni upoštevna, saj gre za kategorijo pravnih sredstev, ki prav tako temelji na pravu Unije.

31.      Najprej ugotavljam, da za izvrševanje proračuna Unije v skladu z Uredbo št. 1083/2006(31) velja deljeno upravljanje, v okviru katerega je na eni strani Komisija odgovorna med drugim za načrtovanje in potrjevanje programov, na drugi strani pa so države članice prek organov upravljanja odgovorne za upravljanje in izvajanje operativnih programov,(32) med drugim v zvezi s prejemniki, ki so upravičeni, da kar se da hitro in v celoti prejmejo celoten znesek javnega prispevka.(33) Zadevna država članica je torej odgovorna za upravljanje in nadzor operativnega programa ter zlasti za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti ter izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov, po potrebi skupaj z zamudnimi obrestmi.(34)

32.      Natančneje, organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje operativnih programov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.(35) V skladu s tem načelom mora izvrševanje proračuna potekati v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti,(36) kar pomeni, da države članice evropske strukturne in investicijske sklade uporabljajo v skladu z načeli in pravnimi zahtevami, na katerih temeljijo področne uredbe Unije.(37)

33.      Toda področne uredbe Unije, ki se razlagajo ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja, ne vsebujejo nobenega načela, ki bi določalo, da se zamudne obresti za zamude pri povračilih ali izterjavah, ki vključujejo države članice in upravičence, plačajo ali ne plačajo poleg povračila ali izterjave neupravičenega zneska.(38) Te uredbe in načelo dobrega finančnega poslovodenja so omejeni na to, da državam članicam omogočajo zaračunavanje obresti na izterjane zneske v skladu z nacionalnim pravom, ne da bi bila v njih opredeljena narava in način prejema teh obresti.(39)

34.      V teh okoliščinah je treba v notranjem pravnem redu posamezne države članice določiti procesna pravila za uveljavljanje pravnih sredstev, s katerimi se varujejo pravice upravičencev, na podlagi načela procesne avtonomije, vendar le, če ta pravila niso manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobne položaje, za katere velja nacionalno pravo (načelo enakovrednosti), in če z njimi ni v praksi onemogočeno ali preveč oteženo uresničevanje pravic, ki jih priznava pravo Unije (načelo učinkovitosti).(40)

35.      V obravnavani zadevi, na prvem mestu, kar zadeva načelo enakovrednosti, po mojem mnenju v pravu Unije ni ničesar, kar bi nacionalnemu sodišču preprečevalo sprejetje ene od dveh rešitev, navedenih v točki 28 teh sklepnih predlogov, pri čemer mora to sodišče preveriti, katera določba bi se po nacionalnem pravu uporabila v podobnem položaju. Natančneje, v tem okviru mora to sodišče presoditi pomen pravila nacionalnega prava, ki ga je navedlo v tretjem vprašanju za predhodno odločanje,(41) v skladu s katerim so obresti dolgovane le, če vračilo neupravičene finančne koristi ni izvedeno v zakonsko določenem roku.

36.      Glede na to in brez poseganja v preverjanje, ki ga mora opraviti predložitveno sodišče, ugotavljam, da so zamudne obresti po pravu držav članic običajno namenjene nadomestitvi zamude pri izpolnitvi obveznosti, ne da bi imele „kompenzacijsko“ funkcijo stricto sensu,(42) in običajno sledijo uradnemu opominu dolžniku s strani upnika.(43) Vendar obstajajo primeri, v katerih se zamudne obresti uporabljajo tudi brez dejanske zamude pri plačilu in so v bistvu namenjene nadomestilu za samo nemožnost razpolaganja z nezakonito plačanim zneskom.(44)

37.      Na drugem mestu, kar zadeva načelo učinkovitosti, ob neobstoju skupnega pristopa v zakonodaji Unije ter sodni praksi Unije in držav članic menim, da načeloma plačilo zamudnih obresti s strani organa upravljanja v primeru zamude pri povračilu izdatkov, upravičenih do sredstev Unije, čeprav ni izrecno določeno v zakonodaji Unije, ne ovira ciljev veljavnih predpisov ali je v nasprotju z načeli in pravnimi zahtevami, na katerih temeljijo področne uredbe Unije, in zlasti z načelom dobrega finančnega poslovodenja.(45)

38.      Poleg tega s priznanjem zamudnih obresti v obravnavani zadevi ne bi bili prizadeti finančni interesi Unije, saj taki izdatki niso upravičeni, da jih Komisija povrne državi članici.(46)

39.      Glede na navedeno predlagam, da se na prvo in tretje vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba načelo dobrega finančnega poslovodenja v povezavi z načelom enakovrednosti razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero lahko prejemnik nepovratnih sredstev iz ESRR od organa upravljanja države članice prejme zamudne obresti zaradi zamude pri plačilu upravičenih izdatkov za obdobje, v katerem je veljal upravni akt, ki je izključeval povračilo teh izdatkov, in da mora v zvezi s tem predložitveno sodišče v skladu z načelom enakovrednosti presoditi ustreznost pravila nacionalnega prava, kot je pravilo, v skladu s katerim se obresti plačajo le, če vračilo neupravičene finančne koristi ni izvedeno v zakonsko določenem roku.

 Drugo vprašanje

40.      Z drugim vprašanjem za predhodno odločanje predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je lahko znesek zamudnih obresti omejen zaradi nepravilnosti, ki jih je storil prejemnik pri izvajanju pogodbe o financiranju, če pristojni organ ni izvedel nobenega finančnega popravka v zvezi s tem.

41.      MFE in romunska vlada v bistvu trdita, da glede na to, da so bile v sodni odločbi o razglasitvi ničnosti odpovedi pogodbe o financiranju ugotovljene tudi nepravilnosti družbe AA pri izvajanju pogodbe o financiranju, te nepravilnosti vsaj delno preprečujejo plačilo zamudnih obresti. Po mnenju Komisije mora nacionalno sodišče ugotoviti, ali se te nepravilnosti lahko upoštevajo pri izračunu zneska zamudnih obresti v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja za podobne nacionalne spore, ob upoštevanju splošnih načel prava Unije in zlasti načela sorazmernosti.

42.      Menim, da je treba ob neobstoju pravil v pravu Unije, ki bi se uporabljala v obravnavani zadevi, znova v nacionalnem pravnem redu vsake države članice podrobneje urediti postopkovna pravila za pravna sredstva, katerih namen je varstvo pravic, ki jih imajo posamezniki na podlagi načela procesne avtonomije, pri čemer se spoštujeta načeli enakovrednosti in učinkovitosti.(47) Poleg tega, ker se postopek v glavni stvari nanaša na odobritev financiranja iz proračuna Unije, pomeni ukrep izvajanja prava Unije, zato zanj veljajo splošna načela prava Unije, med katerimi je zlasti načelo sorazmernosti.(48)

43.      Zato mora predložitveno sodišče v skladu z načelom enakovrednosti najprej presoditi, ali je treba nepravilnosti, ki jih je storil prejemnik, upoštevati v okviru podobnih nacionalnih sporov in ali so pravila iz nacionalnega prava v skladu s pravom Unije.

44.      V zvezi s tem – ne da bi želel posegati v presojo, ki jo mora opraviti predložitveno sodišče – menim, da bi bilo treba razlikovati med, na eni strani, vprašanjem morebitne naložitve finančnih popravkov zaradi kršitev pogodbenih obveznosti prejemnika, ki se presoja glede na pravila Unije in nacionalna pravila v zvezi z dodelitvijo sredstev Unije, ter na drugi strani, vprašanjem plačila zamudnih obresti zaradi zamude pri odobritvi sredstev, ki se presoja glede na nacionalne določbe, ki urejajo plačilo zamudnih obresti v podobnih primerih. To sodišče bo moralo torej preveriti, v kolikšnem obsegu mu nacionalno pravo omogoča, da upošteva nepravilnosti, ki so bile storjene pri izvajanju projekta, da bi upravičilo zavrnitev ali znižanje zamudnih obresti.(49)

45.      Dalje, v zvezi z načelom učinkovitosti je treba opozoriti, da je zadevna država članica odgovorna za upoštevanje pravil Unije ter tako za odkrivanje in odpravljanje morebitnih nepravilnosti s preklicem celote ali dela javnega prispevka za operativni program, pri čemer se upoštevajo narava in resnost nepravilnosti ter finančna izguba sklada.(50)

46.      V obravnavani zadevi je MFE v celoti povrnilo upravičene izdatke, ne da bi izvedlo popravke.(51) V teh posebnih okoliščinah mora predložitveno sodišče preveriti, ali in v kolikšnem obsegu mu nacionalno pravo omogoča, da v okviru zadeve v glavni stvari v zvezi z zahtevkom za zamudne obresti, po možnosti po uradni dolžnosti,(52) upošteva nepravilnosti, ugotovljene v sodbi, izdani v okviru druge tožbe, pri čemer mora upoštevati tudi to, da je MFE izvedlo povračilo v skladu s pravnomočno sodbo, izdano v okviru druge tožbe.(53) Ni namreč jasno, ali in v kolikšnem obsegu je imel nacionalni organ možnost naložiti finančne popravke pri povračilu zneska upravičenih izdatkov, saj je sprva neuspešno naložil strožji ukrep, in sicer odpoved pogodbe o financiranju.(54) Zato pravo Unije ne nasprotuje temu, da predložitveno sodišče, če to dopušča nacionalno pravo, preizkusi znesek morebitnih zamudnih obresti, ki jih je treba plačati, zaradi ugotovljenih nepravilnosti. V nasprotnem primeru bi bile te nepravilnosti brez posledic v korist upravičenca.

47.      Nazadnje, v zvezi z načelom sorazmernosti je treba glede na to, da v spisu, ki je bil predložen Sodišču, ni podatkov o morebitnih nepravilnostih, ki bi jih bilo mogoče pripisati družbi AA pri izvajanju pogodbe o financiranju, ugotoviti, da mora predložitveno sodišče, če je glede na navedeno priznalo svojo pristojnost, presoditi, ali v obravnavani zadevi – če take nepravilnosti obstajajo – te upravičujejo odpis ali znižanje morebitnih obresti, pri čemer je treba upoštevati, da je treba v primeru izbire med več enako primernimi ukrepi v skladu z načelom sorazmernosti uporabiti najmanj omejevalen ukrep.(55)

48.      V teh okoliščinah predlagam, da se na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da kadar mora prejemnik nepovratnih sredstev iz ESRR od javnega organa države članice prejeti zamudne obresti zaradi zamude pri plačilu upravičenih izdatkov za obdobje, v katerem je veljal upravni akt, ki je izključeval povračilo teh izdatkov in je bil pozneje s sodno odločbo razveljavljen, mora v skladu z načelom procesne avtonomije nacionalno sodišče odločiti o tem, ali se nepravilnosti, ki jih je storil prejemnik sredstev, lahko upoštevajo pri izračunu zneska zamudnih obresti v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja za podobne nacionalne spore, ob spoštovanju načel enakovrednosti in učinkovitosti ter splošnih načel prava Unije in zlasti načela sorazmernosti.

 Predlog

49.      Ob upoštevanju zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje od prvega do tretjega, ki jih je postavilo Curtea de Apel Cluj (pritožbeno sodišče v Cluju, Romunija), odgovori:

1.      Načelo dobrega finančnega poslovodenja v povezavi z načelom enakovrednosti je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni zakonodaji, v skladu s katero lahko prejemnik nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) od organa upravljanja države članice prejme zamudne obresti zaradi zamude pri plačilu upravičenih izdatkov za obdobje, v katerem je veljal upravni akt, ki je izključeval povračilo teh izdatkov, in da mora v zvezi s tem predložitveno sodišče v skladu z načelom enakovrednosti presoditi ustreznost pravila nacionalnega prava, kot je pravilo, v skladu s katerim se obresti plačajo le, če vračilo neupravičene finančne koristi ni izvedeno v zakonsko določenem roku.

2.      Če mora prejemnik nepovratnih sredstev iz ESRR od javnega organa države članice prejeti zamudne obresti zaradi zamude pri plačilu upravičenih izdatkov za obdobje, v katerem je veljal upravni akt, ki je izključeval povračilo teh izdatkov in je bil pozneje s sodno odločbo razveljavljen, mora v skladu z načelom procesne avtonomije nacionalno sodišče odločiti o tem, ali se nepravilnosti, ki jih je storil prejemnik sredstev, lahko upoštevajo pri izračunu zneska zamudnih obresti v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja za podobne nacionalne spore, ob spoštovanju načel enakovrednosti in učinkovitosti ter splošnih načel prava Unije in zlasti načela sorazmernosti.

1      Jezik izvirnika: francoščina.

2      Uredba Sveta z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL 2006, L 210, str. 25), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 423/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 (UL 2012, L 133, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 1083/2006).

3      Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (UL 2006, L 210, str. 1).

4      Uredba Sveta z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 4, str. 74).

5      Legea nr. 554/2004 a contenciosului administrativ (zakon št. 554/2004 o upravnem sporu) z dne 2. decembra 2004 (Monitorul Oficial al României, št. 1154 z dne 7. decembra 2004, v nadaljevanju: zakon št. 554/2004).

6      Legea nr. 287/2009 privind Codul civil al României (zakon št. 287/2009 o romunskem civilnem zakoniku) z dne 17. julija 2009 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 505 z dne 15. julija 2011, v nadaljevanju: civilni zakonik).

7      Ordonanța Guvernului nr. 13 privind dobânda legală remuneratorie și penalizatoare pentru obligații bănești, precum și pentru reglementarea unor măsuri financiar fiscale în domeniul bancar (vladni odlok št. 13 o zakonski odplačni obrestni meri in kazni za denarne obveznosti ter za urejanje finančnih in davčnih ukrepov v bančnem sektorju) z dne 24. avgusta 2011 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 607 z dne 29. avgusta 2011, v nadaljevanju: OG št. 13/2011).

8      Ordonanță de urgență a Guvernului nr. 66/2011 privind prevenirea, constatarea și sancționarea neregulilor apărute în obținerea și utilizarea fondurilor europene și/sau a fondurilor publice naționale aferente acestora (izredni vladni odlok št. 66/2011 o preprečevanju, ugotavljanju in sankcioniranju nepravilnosti pri prejemu in uporabi evropskih sredstev in/ali s tem povezanih nacionalnih javnih sredstev) z dne 29. junija 2011 (Monitorul Oficial al României, del I, št. 461 z dne 30. junija 2011, v nadaljevanju: OUG št. 66/2011).

9      Poleg tega se je družba AA zavezala, da bo ta projekt sofinancirala s prispevanjem k upravičenim izdatkom in z neupravičenimi izdatki.

10      Na podlagi veljavnih pogodbenih in zakonskih določb je obveznost povračila, ki jo ima MFE, zapadla v plačilo 20 dni po datumu vložitve zahtevka za povračilo. Družba AA je z dopisom z dne 22. septembra 2015 zahtevala povračilo upravičenih izdatkov. Ta zahtevek za povračilo je bil dopolnjen z dopisoma z dne 2. in 22. oktobra 2015, ob upoštevanju dejstva, da v trenutku navedenega zahtevka plačilo določene kupljene opreme ni bilo v celoti izvedeno.

11      To posojilo bi bilo treba odplačati s sredstvi, ki bi jih zagotovilo MFE.

12      Zlasti zaradi nespoštovanja obveznosti družbe AA, da objavi javni razpis ali obvestilo o javnem naročilu, ter drugih nepravilnosti pri izvajanju pogodbe o financiranju.

13      Natančneje, gre za datum zavrnitve pritožbe s strani Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie (vrhovno kasacijsko sodišče, Romunija).

14      Nacionalno sodišče je med drugim ugotovilo, da čeprav družba AA ni spoštovala določb pogodbe o financiranju v zvezi z objavo javnega razpisa ali obvestila o javnem naročilu za opremo, so bili nakupi kljub temu opravljeni v skladu s postopkom, določenim v odredbi, ki jo je sprejelo MFE, pripravljene so bile opombe v zvezi z določitvijo ocenjenih zneskov in opredeljena so bila merila za izbiro postopka.

15      V tem okviru je MFE izvedlo celotno plačilo, ne da bi uporabilo finančni popravek, kljub nepravilnostim, ki so bile ugotovljene v sodbi Curtea de Apel Cluj (pritožbeno sodišče v Cluju).

16      V obravnavani zadevi je škoda zajemala dodatne stroške v znesku 28.983,65 RON (približno 6500 EUR) zaradi obresti in provizij, ki izhajajo iz podaljšanja posojilne pogodbe.

17      Predložitveno sodišče prav tako pojasnjuje, da imajo države članice polje proste presoje za urejanje pravil za nadzor, da se zagotovi zaščita finančnih interesov Unije.

18      V obravnavani zadevi naj bi šlo za člen 42 OUG št. 66/2011, ki določa, da če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti vračila neupravičeno izplačanih zneskov v zakonsko določenem roku 30 dni, mora plačati zamudne obresti šele od prvega dne po izteku tega roka.

19      Predložitveno sodišče se s četrtim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje tudi, ali pogodba o financiranju, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, spada na področje uporabe Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL 2011, L 48, str. 1) za določitev obrestne mere, ki se uporabi za zamudo pri plačilu.

20      Po mnenju predložitvenega sodišča gre za člen 1535 civilnega zakonika ter člena 1 in 3 OG št. 13/2011, saj člen 28 zakona št. 554/2004 omogoča, da se določbe tega zakona dopolnijo z določbami splošnega prava, ki jih določa civilni zakonik. Vendar ugotavljam, da se zadnjenavedena določba, kot je povzeta v predložitveni odločbi, nanaša na zakonik o civilnem postopku.

21      Po mnenju predložitvenega sodišča gre za člen 42 OUG št. 66/2011.

22      Predložitveno sodišče prav tako poudarja, da je nacionalna sodna praksa v zvezi s tem deljena. Nekatera sodišča so namreč ob upoštevanju načel pravne varnosti, varstva legitimnih pričakovanj in enakovrednosti priznala zamudne obresti, druga pa so jih zavrnila, ker jih nacionalna zakonodaja ni izrecno določala.

23      Po navedbah MFE bi bil prejemnik sredstev upravičen do brezplačne dodelitve zneskov iz proračuna Unije brez obveznosti vračila, temveč le z obveznostjo izvedbe projekta v skladu s pogodbo o financiranju, medtem ko organ upravljanja od dodeljene pomoči ne bi imel nobene premoženjske koristi.

24      MFE, nasprotno, trdi, da je ravnalo v dobri veri, saj se je na zahtevek za povračilo odzvalo takoj po pravnomočni sodni odločbi o razglasitvi ničnosti odpovedi pogodbe o financiranju.

25      In sicer člen 42 OUG št. 66/2011. Natančneje, po mnenju MFE je spoštovanje načela enakovrednosti mogoče zagotoviti le z uporabo enakega pravila o kazenskih obrestih za naročnika, kot je pravilo o kazenskih obrestih za prejemnika sredstev.

26      Romunska vlada poudarja, da tak primer ne spada na področje prava Unije, saj se morebitno plačilo obresti financira iz proračuna države članice.

27      Romunska vlada se prav tako sklicuje na člen 42 OUG št. 66/2011, medtem ko portugalska vlada poudarja negativni vpliv morebitne uporabe zamudnih obresti na občutljivo nalogo nadzora, ki jo imajo nacionalni organi.

28      Med drugim pojasnjuje, da je člen 70(1)(b) Uredbe št. 1083/2006 omejen na to, da državam članicam omogoča zaračunavanje obresti na izterjane zneske v skladu z nacionalnim pravom, ne da bi bila v njem opredeljena narava in način pridobivanja teh obresti.

29      Komisija pojasnjuje, da v takem primeru finančni interesi Unije ne bi bili prizadeti, saj v skladu s členom 7 Uredbe št. 1080/2006 in členom 56(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1083/2006 Komisija takih izdatkov ne more povrniti državi članici.

30      In sicer člen 42 OUG št. 66/2011.

31      Zaradi jasnosti opozarjam, da je bila Uredba št. 1083/2006 z učinkom od 1. januarja 2014 razveljavljena s členom 153 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL 2013, L 347, str. 320), vendar v skladu s členom 152 Uredbe št. 1303/2013 zadnjenavedena ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo intervencije, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe št. 1083/2006.

32      Glej člen 14 Uredbe št. 1083/2006.

33      Glej člen 80 Uredbe št. 1083/2006.

34      Glej člen 70(1)(b) Uredbe št. 1083/2006.

35      Glej člen 60 Uredbe št. 1083/2006. To načelo je bolj na splošno navedeno tudi v členu 317 PDEU, ki glede izvrševanja proračuna Unije določa, da „[d]ržave članice sodelujejo s Komisijo, da bi zagotovile porabo odobritev v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja“.

36      Glej med drugim opredelitev iz člena 30 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL 2012, L 298, str. 1) ter člena 2(59) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL 2018, L 193, str. 1).

37      Sodba z dne 14. aprila 2021, Romunija/Komisija (T‑543/19, EU:T:2021:193, točka 50), potrjena v pritožbenem postopku s sodbo z dne 14. julija 2022, Romunija/Komisija (C‑401/21 P, EU:C:2022:564).

38      Na drugih področjih prava Unije ni tako. Na primer, člen 232(1)(b) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 Sveta z dne 20. novembra 2006 (UL 2006, L 363, str. 1), določa zamudne obresti na carinske dolgove, ki so namenjene odpravi posledic prekoračitve roka za plačilo in zlasti preprečitvi tega, da bi carinski dolžnik imel neupravičeno ugodnost, ker bi mu bili dolgovani zneski na razpolago preko roka, določenega za njihovo plačilo (glej sodbo z dne 31. marca 2011, Aurubis Balgaria, C‑546/09, EU:C:2011:199, točka 29). Poleg tega je na področju DDV Sodišče razsodilo, da načelo nevtralnosti davčnega sistema DDV zahteva – kadar je presežni DDV davčnemu zavezancu vrnjen v nerazumnem roku – da je treba finančne izgube, ki so tako nastale davčnemu zavezancu zaradi nemožnosti uporabe zadevnih zneskov, nadomestiti s plačilom zamudnih obresti (glej sodbo z dne 24. oktobra 2013, Rafinăria Steaua Română, C‑431/12, EU:C:2013:686, točka 23). Na podlagi teh premislekov bi bilo mogoče sklepati, da je zakonodajalec Unije, kadar je želel naložiti dodelitev obresti, to storil izrecno, medtem ko se v obravnavani zadevi zdi, da je državam članicam prepustil veliko manevrskega prostora.

39      Glej med drugim člen 70(1)(b) Uredbe št. 1083/2006. V podobnih okoliščinah je Sodišče v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) razsodilo, da je v okoliščinah, v katerih pravo Unije ne določa obračunavanja obresti v državi članici, združljivo s pravom Unije, da država članica obračuna obresti v skladu z nacionalnim pravom, kadar izterja neupravičeno pridobljene koristi iz proračuna Unije, tudi če so te obresti nakazane v proračun države članice (glej sodbo z dne 29. marca 2012, Pfeifer & Langen, C‑564/10, EU:C:2012:190, točka 46 in navedena sodna praksa). Enako velja, kadar se obresti, obračunavanja katerih pravo Unije ne zahteva, v okviru ukrepov, ki jih financira EKJS, vrnejo v proračun Unije (glej sodbo z dne 29. marca 2012, Pfeifer & Langen, C‑564/10, EU:C:2012:190, točka 47).

40      Glej v tem smislu sodbo z dne 15. marca 2017, Aquino (C‑3/16, EU:C:2017:209, točka 48 in navedena sodna praksa).

41      In sicer člen 42 OUG št. 66/2011.

42      Poleg tega ugotavljam, da bi morala imeti družba AA v obravnavani zadevi še vedno možnost, da v skladu z veljavnimi nacionalnimi postopkovnimi pravili dokaže obstoj gospodarske izgube zaradi zamude pri povračilu, kar bi med drugim zahtevalo dokaz o tej škodi (verjetno gre za del tožbe v glavni stvari v zvezi z odškodnino in obrestmi).

43      Glej na primer v grškem pravu člena 340 in 355 αστικός κώδικας/astikós kódikas (civilni zakonik), v francoskem pravu člen 1344-1 code civil (civilni zakonik) in v italijanskem pravu člen 1224 codice civile (civilni zakonik). S tega vidika med drugim člen 99 Uredbe 2018/1046 z naslovom „Zamudne obresti“ v bistvu določa, da se brez poseganja v kakršne koli posebne določbe, ki izhajajo iz uporabe posameznih predpisov, za vsako terjatev, ki ni poplačana v roku, navedenem v zaznamku o nastanku terjatve, zaračunajo zamudne obresti (ta določba, navedena kot pojasnilo, pa se ratione temporis ne uporablja za spor o glavni stvari).

44      Gre na primer za primere povračila nezakonite sankcije. Glej med drugim v grškem pravu člen 21 διάταγμα της 26.6/10.7.1944 „περί κώδικος των νόμων περί δικών του Δημοσίου“ (odlok z dne 26. junija/10. julija 1944 o kodifikaciji zakonov o državnih procesih (FEK A’ 139)) in v italijanskem pravu člen 44(1) decreto del Presidente della Repubblica n. 602 del 1973 (odlok predsednika republike št. 602 z dne 29. septembra 1973 o določbah glede pobiranja davka na dohodek (GURI št. 268 z dne 16. oktobra 1973)). Zdi se, da je bila podobna rešitev v francoskem pravu sprejeta s členom L. 208 livre des procédures fiscales (zakonik o davčnih postopkih).

45      Obveznost plačila zamudnih obresti pa bi lahko, nasprotno, v tem primeru morda olajšala uveljavljanje pravice prejemnikov, da prejmejo javni prispevek „kar se da hitro“ in v celoti, če so izpolnjena merila za upravičenost (glej člen 80 Uredbe št. 1083/2006).

46      V skladu s členom 7 Uredbe št. 1080/2006 in členom 56(3), prvi pododstavek, Uredbe št. 1083/2006 obresti namreč niso upravičene do prispevka iz ESRR in se ne štejejo za izdatke, nastale pri operacijah, ki jih je določil organ upravljanja. Poleg tega v obravnavani zadevi obresti sploh ne spadajo v časovni okvir upravičenosti iz člena 56(1) Uredbe št. 1083/2006, ki določa, da so taki izdatki upravičeni le, če so bili dejansko plačani pred 31. decembrom 2015.

47      Glej točko 34 teh sklepnih predlogov.

48      Glej v tem smislu sodbo z dne 27. januarja 2022, Zinātnes parks (C‑347/20, EU:C:2022:59, točka 61 in navedena sodna praksa).

49      Predložitveno sodišče je v predložitveni odločbi namreč pojasnilo, da je po sodbi, izdani v okviru druge tožbe, in po poznejšem povračilu celote upravičenih izdatkov zahtevek za povračilo upravičenih izdatkov v zadevi v glavni stvari postal brezpredmeten.

50      Glej med drugim člen 98(1) in (2) Uredbe št. 1083/2006.

51      Glej opombo 15 teh sklepnih predlogov.

52      Iz predložitvene odločbe ni razvidno, ali namerava predložitveno sodišče po uradni dolžnosti postaviti vprašanje „pobota“ med morebitnimi zamudnimi obrestmi in finančnimi popravki oziroma ali je ta tožbeni razlog navedlo MFE. V tem postopku predhodnega odločanja zadnjenavedeno trdi, da tudi če bi vse sporne izdatke razglasilo za upravičene, to ne bi pomenilo priznanja zahtevkov družbe AA z učinkom za nazaj, ampak bi zgolj potrdilo dobro vero te družbe.

53      In sicer sodba, s katero je bila razglašena ničnost odpovedi pogodbe o financiranju (glej točki 19 in 20 teh sklepnih predlogov). Zato z uporabo morebitnih finančnih popravkov ni mogoče izpodbijati povračila vseh upravičenih izdatkov, ki ga je izvedlo MFE, saj bi se s tem lahko postavilo nadaljnje in občutljivo vprašanje morebitne kršitve načela pravnomočnosti. Toda čeprav to vprašanje ni del vprašanj za predhodno odločanje, ki jih je postavilo predložitveno sodišče, opozarjam, da se glede na pomen načela pravnomočnosti v pravnem redu Unije in nacionalnih pravnih redih s pravom Unije od nacionalnega sodišča ne zahteva, da opusti uporabo nacionalnih postopkovnih pravil, ki odločbi dajejo pravnomočnost, tudi če bi to omogočilo odpravo nacionalnega položaja, ki ni združljiv s tem pravom, če nacionalna postopkovna pravila, ki se uporabijo, pod nekaterimi pogoji vsebujejo možnost, da nacionalno sodišče spremeni pravnomočno odločbo, da bi položaj postal združljiv z nacionalnim pravom, pri čemer mora ta možnost v skladu z načeloma enakovrednosti in učinkovitosti prevladati, če so izpolnjeni ti pogoji, da bi bil položaj iz postopka v glavni stvari v skladu s pravom Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 23. novembra 2023, Right to Know, C‑84/22, EU:C:2023:910, točke 62, 63 in 78 ter navedena sodna praksa).

54      S takim ravnanjem ni imelo možnosti, da bi izvajalo svojo pristojnost glede morebitnega znižanja zneska glavnice zaradi ugotovljenih nepravilnosti.

55      Glej v tem smislu sodbo z dne 24. februarja 2022, Agenzia delle dogane e dei monopoli et Ministero dell’Economia e delle Finanze (C‑452/20, EU:C:2022:111, točka 38 in navedena sodna praksa).