Začasna izdaja

SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE

LAILE MEDINA,

predstavljeni 21. septembra 2023(1)

Združeni zadevi C‑414/22 in C‑584/22

DocLX Travel Events GmbH

proti

Verein für Konsumenteninformation

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija))

in

QM

proti

Kiwi Tours GmbH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija))

„Predhodno odločanje – Paketna potovanja in povezani potovalni aranžmaji – Direktiva (EU) 2015/2302 – Odstop od pogodbe o paketnem potovanju – Neizogibne in izredne okoliščine – Dogodki, ki nastanejo po odstopu od pogodbe, vendar pred izvedbo turističnega paketa – Predvidljivost ob odstopu od pogodbe o paketnem potovanju“

I.      Uvod

1.        Svetovna zdravstvena organizacija (v nadaljevanju: SZO) je koronavirusno bolezen (COVID-19) 11. marca 2020 razglasila za pandemijo in opozorila, da svet „še nikoli prej ni doživel pandemije zaradi koronavirusa“.(2) „Nenadnost, obsežnost in resnost“(3) pandemije je po vsem svetu privedla do sprejetja omejevalnih ukrepov brez primere, ki so močno posegli na vsa področja družbene in gospodarske dejavnosti. Eden od najbolj prizadetih sektorjev je bil prav sektor potovanj.

2.        V tem okviru so številni potniki uveljavili pravico do odstopa od pogodb o paketnem potovanju brez plačila vsakršne odstopnine. To so storili še pred uradno razglasitvijo pandemije in zaprtjem meja, pri čemer so se sklicevali na obstoj „neizogibnih in izrednih okoliščin“ v smislu člena 12(2) Direktive (EU) 2015/2302.(4) V združenih zadevah, ki sta predmet teh sklepnih predlogov in ju je treba obravnavati skupaj z zadevo C‑299/22, Tez Tour, v kateri tega dne prav tako predstavljam sklepne predloge, se postavlja več vprašanj v zvezi z razlago navedene določbe. Eno od teh vprašanj se nanaša na določitev trenutka, ki je odločilen za nastanek pravice do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju, pri katerem ne nastane obveznost plačila vsakršne odstopnine. Pri obravnavi teh zadev bo treba razmisliti o tem, kako je mogoče v svetu, ki postaja vse bolj negotov in nepredvidljiv, v kar največji meri doseči ustrezno ravnovesje med visoko ravnijo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo podjetij, za vzpostavitev katerega si prizadeva Direktiva 2015/2302.

II.    Pravni okvir

A.      Pravo Unije

3.        V uvodni izjavi 31 Direktive 2015/2302 je navedeno:

„(31)      Potniki bi morali imeti tudi možnost, da kadar koli pred začetkom turističnega paketa odstopijo od pogodbe o paketnem potovanju proti plačilu ustrezne in upravičene odstopnine, pri čemer se upoštevajo pričakovani prihranki stroškov ter prihodki iz nadomestne uporabe potovalnih storitev. Prav tako bi morali imeti pravico do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila kakšne koli odstopnine, kadar bi neizogibne in izredne okoliščine znatno vplivale na izvedbo turističnega paketa. To lahko zajema na primer vojne, druge resne varnostne težave, kot je terorizem, znatno tveganje za zdravje ljudi, kot je izbruh resne bolezni v kraju potovanja, ali naravne nesreče, kot so poplave, potresi ali vremenske razmere, ki onemogočajo varno potovanje v kraj, določen v pogodbi o paketnem potovanju.“

4.        Člen 3 Direktive 2015/2302, naslovljen „Opredelitev pojmov“, v točki 12 določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

(12)      ‚neizogibne in izredne okoliščine‘ pomeni okoliščine, na katere stranka, ki se sklicuje na takšno situacijo, ne more vplivati in katerih posledice bi bile kljub sprejetju vseh razumnih ukrepov neizbežne[.]“

5.        Člen 12 Direktive 2015/2302, naslovljen „Odstop od pogodbe o paketnem potovanju in pravica do umika pred začetkom turističnega paketa“, v odstavkih od 1 do 3 določa:

„1.      Države članice zagotovijo, da lahko potnik kadar koli pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju. Kadar potnik odstopi od pogodbe o paketnem potovanju v skladu s tem odstavkom, se lahko od njega zahteva, da organizatorju plača ustrezno in upravičeno odstopnino. Pogodba o paketnem potovanju lahko določa razumne standardne odstopnine, izračunane na podlagi tega, koliko časa pred začetkom turističnega paketa pride do odstopa od pogodbe, ter pričakovanih prihrankov stroškov in prihodkov iz nadomestne uporabe potovalnih storitev. Če standardnih odstopnin ni, znesek odstopnine ustreza ceni turističnega paketa, od katere se odštejejo prihranki stroškov in prihodki iz nadomestne uporabe potovalnih storitev. Organizator na zahtevo potnika predloži obrazložitev zneska odstopnin.

2.      Ne glede na odstavek 1 ima potnik v primeru neizogibnih in izrednih okoliščin v kraju potovanja ali neposredni bližini, ki znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa, ali okoliščin, ki znatno vplivajo na prevoz potnikov v kraj potovanja, pravico, da pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila vsakršne odstopnine. V primeru odstopa od pogodbe o paketnem potovanju v skladu s tem odstavkom je potnik upravičen do celotnega povračila vseh plačil za turistični paket, ni pa upravičen do dodatnega nadomestila.

3.      Organizator lahko odstopi od pogodbe in potniku zagotovi celotno povračilo vseh plačil za turistični paket, ni pa odgovoren za dodatno nadomestilo, če:

[…]

(b)      organizator ne more izvesti pogodbe zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin ter potnika pred začetkom turističnega paketa brez nepotrebnega odlašanja obvesti o odstopu od pogodbe.“

6.        Člen 23 Direktive 2015/2302, naslovljen „Obvezna narava te direktive“, v odstavkih 2 in 3 določa:

„2.      Potniki se ne morejo odpovedati pravicam, ki so jim dodeljene z nacionalnimi predpisi za prenos te direktive.

3.      Nobena pogodbena ureditev ali izjava potnika, s katero se neposredno ali posredno bodisi odpove pravicam, ki so mu dodeljene na podlagi te direktive, ali jih omejuje ali se skuša izogniti uporabi te direktive, za potnika ni zavezujoča.“

B.      Nacionalno pravo

1.      Avstrijsko pravo

7.        Člen 3 Pauschalreisegesetz (zakon o paketnih potovanjih, BGBl. I, 2017/50) določa:

„Dogovori, ki v škodo potnika odstopajo od določb tega zveznega zakona, so neveljavni.“

8.        Člen 10(2) zakona o paketnih potovanjih določa:

„Ne glede na pravico do odstopa od pogodbe iz odstavka 1 lahko potnik v primeru neizogibnih in izrednih okoliščin v kraju potovanja ali neposredni bližini, ki znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa ali na prevoz potnikov v kraj potovanja, pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila nadomestila. Potnik je v primeru odstopa od pogodbe o paketnem potovanju v skladu s tem odstavkom upravičen do celotnega povračila vseh plačil za turistični paket, ni pa upravičen do dodatnega nadomestila.“

2.      Nemško pravo

9.        Člen 651h Bürgerliches Gesetzbuch (civilni zakonik), naslovljen „Odstop pred začetkom turističnega paketa“, določa:

„1.      Potnik lahko pred začetkom turističnega paketa kadar koli odstopi od pogodbe. Če potnik odstopi od pogodbe, organizator potovanja ni več upravičen do dogovorjene cene turističnega paketa. Vendar lahko organizator potovanja zahteva primerno nadomestilo.

2.      V pogodbi se lahko, tudi s splošnimi pogodbenimi pogoji, določijo primerni pavšalni zneski nadomestila, ki temeljijo na naslednjih merilih:

1.       obdobje med izjavo o odstopu in začetkom turističnega paketa,

2.       stroški, za katere je mogoče pričakovati, da organizatorju ne bodo nastali, in

3.       pričakovani prihodki iz nadomestne uporabe potovalnih storitev.

Če pavšalni zneski nadomestila v pogodbi niso določeni, se višina nadomestila določi na podlagi cene potovanja, od katere se odšteje vrednost stroškov, ki organizatorju potovanja ne bodo nastali, ter prihodek, ki ga ustvari z nadomestno uporabo potovalnih storitev. Organizator potovanja mora na zahtevo potnika utemeljiti višino nadomestila.

3.      Z odstopanjem od odstavka 1, tretji stavek, organizator potovanja ne more zahtevati nadomestila, če v kraju potovanja ali njegovi neposredni bližini nastopijo neizogibne in izredne okoliščine, ki znatno vplivajo na izvedbo paketnega potovanja ali prevoz oseb v kraj potovanja. V smislu tega podpoglavja so okoliščine neizogibne in izredne, če stranka, ki se nanje sklicuje, ne more vplivati nanje in če se njihovim posledicam ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi razumni ukrepi.“

III. Kratka predstavitev dejanskega stanja in postopkov v glavni stvari ter vprašanja za predhodno odločanje

A.      Zadeva C‑414/22

10.      FM, potrošnik, je januarja 2020 pri toženi stranki, to je družbi DocLX, ki je organizator potovanj, rezerviral maturantsko potovanje na Hrvaško. Potovanje naj bi potekalo od 27. junija do 3. julija 2020. Vključevalo je prevoz v kraj potovanja in vrnitev v kraj odhoda ter je bilo zasnovano kot potovanje – zabava z velikim številom mladih udeležencev in razposajenim zabavanjem.

11.      Skupna cena paketnega potovanja, ki jo je FM v celoti plačal vnaprej, je znašala 787 EUR.

12.      Avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve je 13. marca 2020 razglasilo nevarnost potovanja 4. stopnje za vse države sveta ter potnike s tem pozvalo, naj preložijo vsa nenujna potovanja ali izkoristijo možnosti za odpoved potovanj.

13.      Družba DocLX je 21. aprila 2020 FM obvestila, da brezplačna odpoved paketnega potovanja v zadevnem trenutku ni bila mogoča in da bi bila mogoča le na podlagi zunanjih okoliščin, kakršna je na primer razglašena nevarnost potovanja 6. stopnje, pri čemer bi bilo potovanje tudi v tem primeru mogoče odpovedati šele sedem dni pred načrtovanim začetkom turističnega paketa. Kljub temu je družba DocLX ponudila možnost odpovedi potovanja proti plačilu znižane pristojbine za odpoved, ki jo je FM sprejel. Družba DocLX je nato FM povrnila akontacijo, ki jo je plačal, pri čemer je za stroške odpovedi zadržala znesek v višini 227,68 EUR.

14.      Paketno potovanje nazadnje ni bilo izvedeno.

15.      FM je zahtevek za povračilo odstopnine odstopil je Verein für Konsumenteninformation (združenje za informiranje potrošnikov, v nadaljevanju: združenje), avstrijskemu združenju potrošnikov. S tem zahtevkom se je od organizatorja potovanja zahtevalo plačilo zadržanega zneska v višini 227,68 EUR, pri čemer je bilo navedeno, da je bil FM ob sklenitvi dogovora o odpovedi upravičen do brezplačnega odstopa od pogodbe o potovanju. Navedeno je bilo tudi, da bi bilo treba šteti, da dogovor, s katerim je potnik odpovedal potovanje proti plačilu znižane odstopnine, v skladu s členom 10(2) avstrijskega zakona o paketnih potovanjih ni veljaven, saj je bil za potnika manj ugoden.

16.      Družba DocLX je zahtevku nasprotovala, pri čemer je trdila, da aprila 2020 še ni bilo mogoče predvideti, da potovanja zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin junija 2020 dejansko ne bo mogoče izvesti. Zato je navedla, da v času dogovora o višini odstopnine (oziroma izjave o odstopu od pogodbe) ni bilo nobene možnosti za brezplačno odpoved potovanja.

17.      Čeprav je prvostopenjsko sodišče, ki je v bistvu sprejelo trditve družbe DocXL, tožbeni zahtevek združenja zavrnilo, pa je pritožbeno sodišče to sodbo spremenilo in zahtevku ugodilo, saj je ugotovilo, da dogovorjenega maturantskega potovanja v času odstopa od pogodbe zaradi pandemije COVID-19 ni bilo mogoče izvesti.

18.      Predložitveno sodišče navaja, da je rešitev spora o glavni stvari odvisna od razlage člena 12(2) Direktive 2015/2302. Natančneje, rešitev spora je odvisna od odgovora na vprašanje, ali za nastanek pravice do brezplačnega odstopa od pogodbe o potovanju zadostuje, da so neizogibne in izredne okoliščine po odstopu od pogodbe dejansko nastopile, in sicer – gledano ex post facto – pred začetkom turističnega paketa (do najpoznejšega možnega trenutka za odstop od pogodbe o potovanju), ali pa je za nastanek te pravice odločilno to, da so bile take okoliščine – gledano ex ante – verjetne ali pričakovane.

19.      Predložitveno sodišče ugotavlja, da Direktiva 2015/2302 ne določa specifičnega praga stopnje verjetnosti nastanka „neizogibnih in izrednih okoliščin“ ali rokov, do katerih lahko potnik brezplačno odstopi od pogodbe. Meni, da sta mogoči tako naknadna kot predhodna presoja teh okoliščin. V skladu z naknadno presojo naj bi moral potnik vselej imeti pravico do brezplačnega odstopa od pogodbe o paketnem potovanju, če take neizogibne in izredne okoliščine pozneje dejansko nastopijo in bi znatno vplivale na izvedbo paketnega potovanja, od katerega je potnik zaradi teh okoliščin odstopil, ali to izvedbo sploh onemogočile. V tem primeru naj ne bi bilo bistveno, ali je potnik podal nepravilno predhodno presojo položaja in od pogodbe odstopil „prezgodaj“. Nasprotno pa naj bi v skladu s predhodno presojo veljalo, da je objektivni položaj, ki obstaja v trenutku, v katerem potnik poda izjavo o odstopu, edini odločilen dejavnik v tem smislu. V tem primeru naj morebitno poznejše izboljšanje nevarnega položaja ne bi negativno vplivalo na pravico do odstopa. Če pa bi potnik ob odstopu od pogodbe nepravilno (preveč „previdno“) presodil nevarnost zadevnega položaja, naj bi moral še vedno plačati odstopnino, tudi če bi se pozneje dejansko izkazalo, da je izvedba turističnega paketa nerazumna ali nemogoča.

20.      V teh okoliščinah je Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.       Ali je treba člen 12(2) [Direktive 2015/2302] razlagati tako, da je potnik – ne glede na to, kdaj je podal izjavo o odstopu od pogodbe – vsekakor upravičen do brezplačnega odstopa od pogodbe tedaj, če so neizogibne in izredne okoliščine, ki znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa, ob (načrtovanem) začetku potovanja dejansko nastopile?

2.       Ali je treba člen 12(2) [Direktive 2015/2302] razlagati tako, da je potnik upravičen do brezplačnega odstopa od pogodbe že tedaj, če je bilo v času, ko je podal izjavo o odstopu od pogodbe, mogoče računati z nastopom neizogibnih in izrednih okoliščin?“

21.      Pisna stališča so predložile tožeča stranka v glavni stvari, avstrijska in grška vlada ter Evropska komisija. Sklep o združitvi postopka na podlagi člena 54 Poslovnika v tej zadevi in v zadevi C‑584/22 je bil sprejet 28. marca 2023. Stranke v postopkih v glavni stvari, grška vlada in Evropska komisija so na skupni obravnavi v zadevah C‑414/22 in C‑584/22 ter v zadevi C‑299/22, Tez Tour, ki je potekala 7. junija 2023, ustno predstavile stališča.

B.      Zadeva C‑584/22

22.      QM je januarja 2020 zase in za svojo soprogo pri organizatorju potovanj, družbi Kiwi Tours, rezerviral potovanje na Japonsko, ki naj bi se izvedlo od 3. do 12. aprila 2020. Skupna cena paketnega potovanja je znašala 6148 EUR, pri čemer je QM plačal akontacijo v višini 1230 EUR.

23.      QM je po vrsti ukrepov, ki so jih japonski organi sprejeli v zvezi s koronavirusom, z dopisom z dne 1. marca 2020 zaradi tveganja za zdravje, ki ga je pomenil koronavirus, odstopil od pogodbe o paketnem potovanju.

24.      Družba Kiwi Tours je nato izdala račun zaradi odstopa za dodaten znesek 307 EUR, ki ga je QM plačal.

25.      Japonska je 26. marca 2020 prepovedala vstop v državo. QM je na podlagi tega zahteval vračilo plačanih zneskov, kar pa je družba Kiwi Tours zavrnila.

26.      Amtsgericht (okrajno sodišče, Nemčija) je družbi Kiwi Tours na podlagi zahtevka QM naložilo vračilo plačanih zneskov, vendar je Landgericht (deželno sodišče, Nemčija), pri katerem je družba Kiwi Tours vložila pritožbo, ta tožbeni zahtevek zavrnilo. Landgericht (deželno sodišče) je navedlo, da ob odstopu od pogodbe ni bilo mogoče šteti, da so obstajale neizogibne in izredne okoliščine. QM naj torej na podlagi predhodne presoje ne bi imel pravice do odstopa od pogodbe brez plačila odstopnine.

27.      QM je zoper sodbo Landgericht (deželno sodišče) vložil revizijo pri Bundesgerichtshof (zvezno sodišče, Nemčija). Predložitveno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče pravilno štelo, da so pogoji, ki urejajo pravico do brezplačnega odstopa od pogodbe, izpolnjeni, kadar je še pred začetkom turističnega paketa mogoče ugotoviti, da obstajajo izredne in nepredvidljive okoliščine. Ta ocena naj bi zajemala tudi presojo vprašanja, ali so podane izredne okoliščine, zaradi katerih je znaten vpliv na potovanje ali prevoz potnikov v kraj potovanja zelo verjeten. Po mnenju predložitvenega sodišča tak znaten vpliv obstaja, če se ugotovi, da bi izvedba turističnega paketa pomenila znatno ali nerazumno tveganje za pravno varovane interese potnika.

28.      Predložitveno sodišče kljub temu meni, da je pritožbeno sodišče v okviru presoje, ki jo je opravilo v zvezi z obstojem takega tveganja v obravnavani zadevi, napačno uporabilo pravo. Pritožbeno sodišče naj bi namreč moralo obravnavati vprašanje, ali sta bila neobičajna narava in število omejevalnih ukrepov že ob odstopu od pogodbe zadostna indica za veliko nevarnost okužbe. Zato naj ne bi bilo mogoče izključiti, da bi pritožbeno sodišče, če bi to nevarnost pravilno presodilo, ugotovilo, da je bilo potovanje na Japonsko ob odstopu od pogodbe povezano z resnimi in izjemno velikimi tveganji za zdravje ter da od preudarnega potnika ni bilo mogoče razumno pričakovati, da bo taka tveganja sprejel.

29.      Vendar predložitveno sodišče opozarja, da v skladu z nemškim postopkovnim pravom ne more meritorno odločati o tem vidiku in da bi moralo zadevo načeloma vrniti v razsojanje pritožbenemu sodišču. Po drugi strani pa naj bi lahko brez nadaljnjih ugotovitev o dejstvih samo odločilo o pritožbi in jo zavrnilo, če so za presojo pravice do brezplačnega odstopa od pogodbe upoštevne tudi okoliščine, ki so nastale šele po odstopu. Nesporno naj bi namreč bilo, da potovanja zaradi prepovedi vstopa, ki jo je Japonska zaradi širjenja koronavirusa odredila 26. marca 2020, ni bilo mogoče izvesti.

30.      Predložitveno sodišče se nagiba k mnenju, da je treba upoštevati okoliščine, ki so nastale šele po odstopu. V zvezi s tem navaja, prvič, da člen 12(2) Direktive 2015/2302 formalno določa primer odpovedi, ki se razlikuje od primera iz odstavka 1 tega člena in se uporablja, kadar ob odstopu v nasprotju s presojo potnika ni nobenih neizogibnih in izrednih okoliščin, ki bi znatno vplivale na izvedbo turističnega paketa. Člen 12(2) naj bi bil v bistvu pomemben le za pravne posledice odstopa, ki pa niso odvisne od razlogov, s katerimi je potnik utemeljil odstop od pogodbe o potovanju, ampak zgolj od dejanskega obstoja okoliščin, ki znatno vplivajo na izvedbo potovanja.

31.      Drugič, predložitveno sodišče meni, da bi namen odstopnine privedel do enake ugotovitve ne glede na to, ali jo je treba šteti za dajatev, podobno odškodnini, ali za nadomestilo za plačilo turističnega paketa. Če bi bilo treba odstopnino šteti za dajatev, podobno odškodnini, predložitveno sodišče opozarja, da je treba pri določitvi škode, ki jo je treba povrniti, načeloma upoštevati celoten razvoj škode, od nastanka dogodka, na katerem temelji zahtevek, do končne odločitve o zahtevku. To naj bi pomenilo argument v prid domnevi, da organizatorju ni nastala škoda, če se po odstopu izkaže, da je bil podan znaten vpliv na izvedbo potovanja, zaradi katerega bi moral organizator, tudi če potnik ne bi odstopil od pogodbe, vrniti celotno ceno turističnega paketa. Če pa je treba odstopnino šteti za nadomestilo za plačilo turističnega paketa, ki nadomesti prvotno dolgovani znesek za turistični paket, naj bi bilo treba prav tako upoštevati tudi poznejše dogodke, ki povzročijo izgubo pravice organizatorja do povračila cene turističnega paketa. Predložitveno sodišče namreč meni, da pravica do nadomestnega plačila obstaja le v višini, v kateri bi obstajala tudi v primeru, da potnik ne bi odstopil od pogodbe o potovanju.

32.      Nazadnje, predložitveno sodišče ugotavlja, da bi moral tudi vidik varstva potrošnikov pomeniti argument v prid upoštevanju poznejšega dogajanja. Po mnenju predložitvenega sodišča je za visoko raven varstva treba zagotoviti, da potniku tudi v primeru zgodnjega odstopa od pogodbe o potovanju ni treba plačati za organizacijo potovanja, za katero se v nadaljevanju izkaže znaten vpliv na njegovo izvedbo. V nasprotnem primeru naj bi bili lahko potniki v negotovih položajih odvrnjeni od pravočasnega uveljavljanja pravice do odstopa od pogodbe o potovanju, čeprav je mogoče ob zgodnjem odstopu pričakovati, da bo odstopnina dejansko nizka. To po mnenju predložitvenega sodišča zmanjšuje tveganje ne le za potnika, ampak tudi za organizatorja, ki dobi informacijo že v zgodnji fazi in ima več časa za prihranek stroškov ali drugačno uporabo potovalnih storitev. Če pa bi bila pravica do brezplačne odpovedi odvisna od trenutka odpovedi, naj bi to spodbudilo zlasti špekulativno ravnanje organizatorja. Po mnenju predložitvenega sodišča bi lahko tak pristop organizatorja silil k temu, da pogodb o potovanju ne bi odpovedal do tik pred začetkom potovanja, da bi tako čim več potnikov spodbudil k odstopu od pogodbe na način, ki bi bil zanj finančno ugodnejši.

33.      Predložitveno sodišče meni, da navedenih trditev ni mogoče ovreči s sklicevanjem na najdaljši rok za vračilo, ki je 14 dni po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju, kot je določeno v členu 12(4) Direktive 2015/2302. Natančneje, to sodišče meni, da na podlagi navedene določbe ni mogoče sklepati, da mora biti višina odstopnine takrat že dokončno določena in da so poznejši zahtevki za doplačilo ali vračilo izključeni.

34.      V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba člen 12(2) [Direktive (EU) 2015/2302] razlagati tako, da so za presojo upravičenosti odstopa od pogodbe odločilne le tiste neizogibne, izredne okoliščine, ki so v času odstopa že obstajale, ali pa tako, da je treba upoštevati tudi neizogibne, izredne okoliščine, ki dejansko nastanejo po odstopu, vendar še pred načrtovanim začetkom potovanja?“

35.      Pisna stališča so predložili QM, grška vlada in Evropska komisija. Stranke v postopkih v glavni stvari, grška vlada in Evropska komisija so na skupni obravnavi v zadevah C‑414/22 in C‑584/22 ter v zadevi C‑299/22, Tez Tour, ki je potekala 7. junija 2023, ustno predstavile stališča.

IV.    Presoja

36.      Predložitveni sodišči z dvema vprašanjema v zadevi C‑414/22 in vprašanjem v zadevi C‑584/22 v bistvu sprašujeta, ali je treba člen 12(2) Direktive 2015/2302 razlagati tako, da treba presojo nastopa neizogibnih in izrednih okoliščin, ki znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa, na podlagi katerega ima potnik pravico, da od pogodbe o paketnem potovanju odstopi brez plačila vsakršne odstopnine, opraviti zgolj ob odstopu od pogodbe, ali pa je treba to določbo razlagati tako, da je treba upoštevati tudi neizogibne in izredne okoliščine, ki dejansko nastopijo po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju, vendar še pred začetkom paketnega potovanja.

37.      Predložitveno sodišče v zadevi C‑414/22 meni, da bi bilo na podlagi člena 12(2) Direktive (EU) 2015/2302 mogoče sklepati, da bi morala pravica do brezplačnega odstopa od pogodbe o paketnem potovanju obstajati vedno, če neizogibne in izredne okoliščine pozneje dejansko nastopijo in če bi občutno vplivale na izvedbo turističnega paketa ali bi njegovo izvedbo onemogočile. Vendar to sodišče meni, da je prav tako mogoče trditi, da je za obstoj te pravice odločilen le objektivni položaj, ki obstaja v trenutku, v katerem je podana izjava o odstopu od pogodbe. Predložitveno sodišče v zadevi C‑584/22 meni, da je za presojo morebitnega obstoja znatnih in nerazumnih tveganj za zdravje ali druge pravno varovane interese potnika treba opraviti oceno, v okviru katere je upoštevno obdobje pred začetkom izvajanja pogodbe o paketnem potovanju. Kljub temu meni, da so lahko za tako presojo upoštevne tudi okoliščine, ki nastopijo po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju, vendar pred načrtovanim potovanjem.

38.      Iz predlogov za sprejetje predhodne odločbe je razvidno, da se glavno vprašanje, ki se postavlja v obeh zadevah, nanaša na obstoj samostojne pravice do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju, ki temelji zgolj na dejanskem nastanku neizogibnih in izrednih okoliščin, ki na dan potovanja znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa.

39.      V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da člen 12 Direktive 2015/2302, kot je razvidno iz njegovega naslova, ureja „odstop od pogodbe o paketnem potovanju in pravico do umika pred začetkom turističnega paketa“. Člen 12(1) te direktive določa pravico potnika, da od pogodbe o paketnem potovanju odstopi „kadar koli pred začetkom turističnega paketa“. V tem primeru se v skladu s to določbo „lahko od njega zahteva, da organizatorju plača ustrezno in upravičeno odstopnino“. Člen 12(2) potniku priznava pravico, da „v primeru neizogibnih in izrednih okoliščin v kraju potovanja ali neposredni bližini, ki znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa, ali okoliščin, ki znatno vplivajo na prevoz potnikov v kraj potovanja“, odstopi od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila vsakršne odstopnine.

40.      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le besedilo te določbe, ampak tudi njen kontekst, cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je navedena določba, in po potrebi zgodovino njenega nastanka. Natančneje, upoštevati je treba uvodne izjave zadevnega akta Unije, saj lahko pojasnijo voljo avtorja akta in so lahko pomembni elementi razlage tega akta.(5)

41.      Ena od možnih razlag besedila člena 12(2) Direktive 2015/2302 je, da izhaja, da mora na dan začetka paketnega potovanja nastati ali obstajati znaten vpliv na izvedbo turističnega paketa, da bi potnik od pogodbe o paketnem potovanju lahko odstopil brezplačno. V besedilu te določbe se namreč v zvezi z neizogibnimi in izrednimi okoliščinami, ki obstajajo „v kraju potovanja“ in „znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa“, uporablja sedanjik. Vendarsta avstrijska vlada in Evropska komisija v bistvu opozorili, da se v besedilu uvodne izjave 31 te direktive (v njeni angleški različici) uporablja prihodnjik, in sicer v delu, v katerem je navedeno, da pravica do odstopa od pogodbe brez plačila kakšne koli odstopnine nastane, „kadar bodo neizogibne in izredne okoliščine znatno vplivale na izvedbo turističnega paketa“ (moj poudarek). To kaže na to, da je upravičenost do brezplačnega odstopa od pogodbe odvisna od ocene prihodnjega položaja, ki jo potnik napravi ob odstopu od pogodbe.

42.      Ne glede na glagolski čas, uporabljen v členu 12(2) Direktive 2015/2302 in v uvodni izjavi 31 te direktive, je treba navesti, kot ugotavljam v sklepnih predlogih, ki jih tega dne predstavljam v zadevi C‑299/22, da pravica do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila vsakršne odstopnine nastane „pred začetkom turističnega paketa“. Uporaba predloga „pred“ kaže na to, da med odločitvijo o odstopu od pogodbe o paketnem potovanju in začetkom tega potovanja obstaja določen časovni zamik. Odločitev o odstopu od pogodbe o paketnem potovanju se torej v skladu s členom 12(2) sprejme vnaprej. Ta odločitev temelji na napovedi oziroma na predhodni presoji nastanka „neizogibnih in izrednih okoliščin“ ter znatnega vpliva teh okoliščin na izvedbo turističnega paketa ali, če so te okoliščine že nastale, na napovedi nadaljnjega obstoja znatnega vpliva na tak paket. Kot je trdila avstrijska vlada, je treba, tudi če je v konkretnem položaju na dan odstopa od pogodbe že ugotovljeno, da bodo te okoliščine nastopile na dan potovanja, vseeno presoditi, v kolikšni meri bodo te okoliščine vplivale prav na izvedbo turističnega paketa.

43.      Predhodna ocena, ki jo potnik napravi na dan odstopa od pogodbe o paketnem potovanju, torej zajema presojo verjetnosti, da bodo „neizogibne in izredne okoliščine“ znatno vplivale na izvedbo turističnega paketa. Taka presoja mora temeljiti na izjemnosti pravice do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila vsakršne odstopnine. Potnik mora ob odstopu od pogodbe o paketnem potovanju razumno pričakovati, da obstaja dovolj velika verjetnost, da bodo „neizogibne in izredne okoliščine“ znatno vplivale na izvedbo turističnega paketa.

44.      Iz navedenega izhaja, da lahko potnik pravico do odstopa od pogodbe brez plačila vsakršne odstopnine v skladu s členom 12(2) Direktive 2015/2302 pridobi pred začetkom turističnega paketa ob odstopu od pogodbe o paketnem potovanju, in sicer na podlagi razumne predvidljivosti znatnega vpliva na ta paket. Ta pridobljena pravica pa ne more prenehati zaradi nastopa poznejših dogodkov. Kot trdi Komisija, bi bilo namreč absurdno, če bi potnik zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin lahko odstopil od pogodbe, vendar bi moral nato počakati na dejanski nastanek teh okoliščin na dan potovanja, da bi bil lahko izvzet iz obveznosti plačila odstopnine. Po drugi strani pa je jasno, da potnik, če pravice do brezplačnega odstopa sploh nima, te pravice ne more pridobiti za nazaj, to je zaradi poznejših dogodkov, do katerih pride po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju.

45.      To razlago potrjuje kontekst člena 12(2) Direktive 2015/2302. V zvezi s tem je iz zgoraj navedenih uvodnih ugotovitev(6) razvidno, da ima potnik na podlagi zadevnega člena dve ločeni pravici do odstopa od pogodbe. Po eni strani lahko potnik v skladu s členom 12(1) te direktive „kadar koli pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju“. Ker uresničevanje te pravice ni pogojeno z zahtevo po navedbi razlogov za odstop od pogodbe, se lahko zgodi, kar ravno tako izhaja iz člena 12(1), da mora potnik plačati „ustrezno in upravičeno odstopnino“. Po drugi strani pa člen 12(2) Direktive 2015/2302 priznava pravico do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila vsakršne odstopnine „pred začetkom turističnega paketa“ „v primeru neizogibnih in izrednih okoliščin v kraju potovanja […], ki znatno vplivajo na izvedbo turističnega paketa“.

46.      Če bi sprejeli stališče, da je dejanski nastanek neizogibnih in izrednih okoliščin samostojen pogoj za priznanje pravice do brezplačnega odstopa od pogodbe o paketnem potovanju, ki ni odvisen od presoje, podane na dan odstopa od take pogodbe, bi to posledično privedlo do priznanja nove pravice do celotnega povračila, ki bi jo imeli vsi potniki ne glede na razloge, ki so jih navedli v utemeljitev odstopa od pogodbe. Če namreč niso pomembne razmere, ki so obstajale na dan x (na dan odstopa od pogodbe), ampak to, kar se je dejansko zgodilo pozneje, to je na dan z (na dan potovanja), potem bi moral imeti potnik, ki je od pogodbe v skladu s členom 12(1) Direktive 2015/2302 odstopil zaradi osebnih razlogov, ravno tako pravico, da zahteva povračilo odstopnine, ki jo je že plačal, če zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin ni mogel potovati.

47.      Če bi potnik imel možnost, da v primeru dejanskega nastanka neizogibnih in izrednih okoliščin odstopi od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila vsakršne odstopnine, pri čemer to ne bi bilo odvisno od razmer, ki so obstajale v času odstopa od te pogodbe, bi bilo to, kot je v bistvu trdila grška vlada, v nasprotju s popolno harmonizacijo pravic in obveznosti strank pogodbe o paketnem potovanju, kot je določena v členu 4 Direktive 2015/2302.

48.      Zaradi rešitve „ex post facto“ se namreč pojavlja negotovost glede trenutka, v katerem je treba opraviti presojo pravic in obveznosti obeh pogodbenih strank. Kot je grška vlada trdila na obravnavi, se pogodbeno razmerje za stranki konča, ko potnik odstopi od pogodbe.  Ker zakonodajalec Unije ni izrecno določil, da lahko dogodki, do katerih pride po odstopu od pogodbe, vplivajo na pogodbeno razmerje, mora biti za opredelitev razumnosti napovedi, ki jo je napravil potnik, odločilen prav odstop od pogodbe. To je namreč trenutek, v katerem je treba presojati pravne posledice uveljavitve pravice do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju. Če so pogoji iz člena 12(2) Direktive 2015/2302 izpolnjeni, je pravna posledica, ki izhaja iz uveljavitve pravice do odstopa od pogodbe, obveznost organizatorja, da potniku v skladu s členom 12(4) te direktive najpozneje v 14 dneh po odstopu od pogodbe o paketnem potovanju zagotovi celotno povračilo.

49.      To, da je treba celotno povračilo v skladu s členom 12(4) zagotoviti brez odlašanja, namreč, kot je trdila grška vlada, potrjuje razlago, v skladu s katero je trenutek odstopa od pogodbe o paketnem potovanju odločilen za določitev pravic in obveznosti strank. V zvezi z zadnjenavedenim vidikom naj opozorim, da se določitev natančnega zneska odstopnine razlikuje od določitve pravice potnika do odstopa od pogodbe brez plačila vsakršne odstopnine. Potnik lahko od pogodbe odstopi le enkrat, prav v trenutku odstopa pa mora obstajati gotovost glede tega, ali ima pravico do celotnega povračila vseh plačil za turistični paket.

50.      Poleg tega je pravica potnika, da zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin odstopi od pogodbe, neločljivo povezana s tem, da nima obveznosti plačila kakršne koli odstopnine. Zato bistvenih elementov pravice iz člena 12(2) Direktive 2015/2302 ni mogoče ločiti glede na trenutek, v katerem so nastali, in zagovarjati stališča, da lahko potnik sicer odstopi od pogodbe in se pri tem sklicuje na neizogibne in izredne okoliščine, vendar je njegova pravica do celotnega povračila odvisna od poznejših dogodkov.

51.      Naknadna presoja neizogibnih in izrednih okoliščin bi vplivala tudi na razlago ustreznih pravic organizatorja. Obveznost potnika, da plača odstopnino, če pogoja iz člena 12(2) Direktive 2015/2302 nista izpolnjena, je namreč podlaga za ustrezni zahtevek organizatorja. Če bi bila pravica potnika do brezplačnega odstopa od pogodbe odvisna od poznejših dogodkov, bi to posledično pomenilo, kot je na obravnavi trdila družba Kiwi Tours, da bi bil nastanek ali prenehanje pravice do odstopnine, ki jo ima organizator, odvisen od spreminjajočih se razmer, do katerih bi prišlo od trenutka odstopa od pogodbe do trenutka načrtovanega potovanja.

52.      Poleg tega je treba opozoriti, da lahko organizator v skladu s členom 12(3) Direktive 2015/2302 odstopi od pogodbe o paketnem potovanju in potniku zagotovi celotno povračilo, ni pa odgovoren za dodatno nadomestilo, če „ne more izvesti pogodbe zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin ter potnika pred začetkom turističnega paketa […] obvesti o odstopu od pogodbe“ (moj poudarek). Če bi bilo mogoče dogodkom, do katerih pride po odstopu od pogodbe, pripisati samostojen pomen z vidika določitve pravic in obveznosti pogodbenih strank, bi bilo treba posledično priznati, da bi lahko organizator od pogodbe sicer odstopil pred začetkom turističnega paketa, vendar bi bila njegova obveznost plačila dodatnega nadomestila odvisna od tega, ali se je njegovo predvidevanje na dan načrtovanega potovanja dejansko uresničilo. Tak rezultat pa bi pomenil, da bi bila oprostitev odgovornosti, ki jo ima organizator, negotova. Poleg tega bi bilo to v nasprotju z že navedeno odločitvijo zakonodajalca Unije glede popolne harmonizacije pravic in obveznosti strank, vključno z vprašanjem odgovornosti organizatorja za plačilo dodatnega nadomestila.

53.      Iz navedenega izhaja, da bi bil položaj strank pogodbe o paketnem potovanju v trenutku odstopa od pogodbe zaradi naknadne presoje negotov, kar bi lahko ogrozilo sistem določitve pravic in obveznosti strank iz člena 12 Direktive 2015/2302. Nasprotno pa se z upoštevanjem predhodne presoje nevarnosti razmer ob odstopu od pogodbe kot edinega odločilnega merila zagotavlja pravna varnost z vidika posledic odstopa od pogodbe. Povedano drugače, prihodnji dogodki, do katerih pride pred načrtovanim potovanjem, vendar po odstopu od pogodbe, ne bi smeli spremeniti pravnega položaja, ki se je vzpostavil ob odstopu od pogodbe.

54.      V zvezi s ciljem člena 12(2) Direktive 2015/2302 je treba navesti, da ta določba potniku priznava pravico, da pod pogoji, ki so v njej določeni, že pred začetkom turističnega paketa odstopi od pogodbe o paketnem potovanju brez plačila vsakršne odstopnine. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, mora potnik, da bi lahko od pogodbe odstopil pred začetkom turističnega paketa, ob odstopu od pogodbe predvideti, kakšne bodo razmere, ki bi lahko nastale zaradi vpliva neizogibnih in izrednih okoliščin na izvedbo paketa. Če bi bilo mogoče presojo obstoja pravice do odstopa od pogodbe opraviti naknadno in ob upoštevanju dogodkov, do katerih je dejansko prišlo na dan potovanja, potem pred začetkom turističnega paketa ne bi bilo mogoče uveljaviti pravice do brezplačnega odstopa od pogodbe. Uresničevanje te pravice bi bilo treba torej zadržati do dneva potovanja. Tak pristop pa bi bil v nasprotju s tem, kar določa člen 12(2) Direktive 2015/2302.

55.      Menim, da naknadnega pristopa, v skladu s katerim so dogodki, do katerih pride po odstopu od pogodbe, vendar pred začetkom turističnega paketa, odločilni za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe, ni mogoče utemeljiti z ugotovitvami, ki se nanašajo na visoko raven varstva potrošnikov. V zvezi s tem je treba spomniti, da je Direktiva 2015/2302 v skladu z uvodno izjavo 5 namenjena vzpostavitvi „pravega ravnovesja med visoko ravnijo varstva potrošnikov in konkurenčnostjo podjetij“. Naknadni pristop za potnika ni ugodnejši od pristopa, ki vključuje predhodno presojo. S tega vidika si je mogoče predstavljati primer, v katerem potnik ob odstopu od pogodbe razumno in utemeljeno oceni nevarnosti potovanja, na koncu pa se razmere v nasprotju s prognostično oceno nevarnosti položaja, ki jo je potnik sprva podal, dejansko izboljšajo. Naknadni pristop bi bil za potnika ugodnejši le, če bi obveljalo stališče, da se lahko poznejši dogodki upoštevajo le, če je mogoče presojo, ki jo je opravil potnik, na podlagi takih dogodkov potrditi, ne pa ovreči. Vendar če bi bilo mogoče razlago tega pravila upoštevati zgolj tako, da bi vodila le k enemu izidu, ugodnemu za potnika, medtem ko se morebitni neugodni rezultat te razlage ne bi upošteval, bi bilo to – po mojem mnenju očitno – v nasprotju s tem, kar je zakonodajalec Unije predvidel v členu 12(2).

56.      Predložitveno sodišče v zadevi C‑584/22 je menilo, da v prid upoštevanju okoliščin, ki so nastale po odstopu od pogodbe, govori zlasti namen odstopnine. Po mnenju predložitvenega sodišča naj bi to veljalo ne glede na to, ali je treba odstopnino šteti za dajatev, podobno odškodnini, ali za nadomestilo za plačilo turističnega paketa. Bistvena trditev, ki jo zagovarja predložitveno sodišče, je, da bi moral organizator, če bi bilo treba upoštevati poznejši razvoj dogodkov, potniku vrniti celotno ceno turističnega paketa, tudi če ta ne bi odstopil od pogodbe. S tega vidika organizator ne bi smel imeti pravice do kakršne koli odstopnine, če bi se pozneje izkazalo, da „škoda“ ali pravica do take odstopnine zaradi dejanskega nastopa neizogibnih in izrednih okoliščin sploh ni nastala.

57.      V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da mora potnik odstopnino plačati, kadar pravico do odstopa od pogodbe uveljavlja „kadar koli“ pred začetkom turističnega paketa v smislu člena 12(1) Direktive 2015/2302 in iz kakršnega koli razloga. Pomen izraza „odstopnina“ je nevtralen v primerjavi z izrazom „nadomestilo“ (v nemščini Entschädigung), ki se uporablja v nacionalnih predpisih, s katerimi je bila ta določba prenesena v nacionalno pravo. V skladu s členom 12(1) Direktive 2015/2302 lahko pogodba o paketnem potovanju določa razumne odstopnine na podlagi tega, „koliko časa pred začetkom turističnega paketa pride do odstopa od pogodbe, ter pričakovanih prihrankov stroškov in prihodkov iz nadomestne uporabe potovalnih storitev“. Iz opisa tega, kaj odstopnina dejansko pomeni, izhaja, da gre pravzaprav za protiutež pravici potnika, da kadar koli odstopi od pogodbe. To je, kot v bistvu trdi Komisija, dodaten primer ravnovesja med pravicami in obveznostmi strank pogodbe o paketnem potovanju, vzpostavitvi katerega je namenjena ta direktiva.

58.      Ne glede na pravno naravo take odstopnine pa bi, kot sem že pojasnila, sprejetje stališča, da take odstopnine ni treba plačati, če se pozneje izkaže, da potovanja ne bi bilo mogoče izvesti, povzročilo veliko pravno negotovost in ogrozilo harmonizacijo pravic in obveznosti strank pogodbe o paketnem potovanju.

59.      Kljub temu je nacionalno sodišče v zadevi C‑584/22 opozorilo na nevarnost neugodnih posledic, ki bi lahko nastale, če obveznost plačila odstopnine ne bi bila odvisna od dejanske izvedbe turističnega paketa. To sodišče je menilo, da bi bili potniki v negotovih položajih lahko odvrnjeni od zgodnjega uveljavljanja pravice do odstopa pogodbe o paketnem potovanju in da bi bili lahko prisiljeni v to, da počakajo na nadaljnje informacije ali na to, da organizator sam odstopi od take pogodbe.

60.      V zvezi s tem priznavam, da je vnaprejšnja odločitev, ki jo mora potnik sprejeti zaradi nastopa neizogibnih in izrednih okoliščin, že po definiciji povezana z negotovostjo. Vendar je treba pri razlagi pogojev za uveljavljanje pravice do odstopa od pogodbe o paketnem potovanju v skladu s členom 12(2) Direktive 2015/2302 upoštevati stopnjo negotovosti. Pri uveljavljanju te pravice se ne zahteva, kot je v bistvu trdila avstrijska vlada, da mora biti potnik zmožen z absolutno gotovostjo trditi, da bodo neizogibne in izredne okoliščine zagotovo nastale in da bodo imele znaten vpliv. Kot sem že navedla, zadostuje, da mora potnik ob odstopu od pogodbe o paketnem potovanju razumno pričakovati, da obstaja dovolj velika verjetnost, da bodo neizogibne in izredne okoliščine znatno vplivale na izvedbo turističnega paketa. Poleg tega, kot sem v bistvu pojasnila v sklepnih predlogih, ki jih tega dne predstavljam v zadevi C‑299/22, Tez Tour, je treba pri ugotavljanju, kaj je povprečen potnik vedel in kako je ocenjeval možnost nastanka znatnega vpliva na izvedbo pogodbe, upoštevati visoko raven negotovosti in izredno hitro razvijajoč se položaj na začetku pandemije.

61.      Iz navedenih preudarkov izhaja, da besedilo, kontekst in cilj Direktive 2015/2302 govorijo v prid razlagi člena 12(2) te direktive, v skladu s katero odločilni trenutek za določitev pravice do odstopa od pogodbe brez plačila odstopnine temelji na predhodni presoji, ki se opravi ob odstopu od pogodbe.

62.      Ne glede na navedeno pa člen 12(2) ne nasprotuje temu, da bi nacionalna sodišča poznejše dogodke obravnavala kot elemente dokazov, ki jih je treba prosto presojati v skladu z nacionalnim postopkovnim pravom. Če se je potnik ob odstopu od pogodbe skliceval na neizogibne in izredne okoliščine in so se razmere, na katere se je skliceval, poslabšale, kar je znatno vplivalo na izvedbo turističnega paketa, potem je jasno, kot je na obravnavi v bistvu trdila grška vlada, da to prispeva k podkrepitvi predvidevanj potnika ob odstopu od pogodbe. Če pa potnik ob odstopu ni imel pravice do odstopa od pogodbe, potem poznejši dogodki sami po sebi ne morejo biti podlaga za nastanek pravice do brezplačnega odstopa, ki je sploh nima. Podobno velja tudi za izboljšanje razmer, ki ne more biti retroaktivna podlaga za spremembo pravice potnika do celotnega povračila, če je ob odstopu razumno predvidel, kakšen bo vpliv neizogibnih in izrednih okoliščin na izvedbo turističnega paketa.

63.      V postopkih v glavni stvari bi moralo nacionalno sodišče v zadevi C‑414/22 presoditi, ali bi lahko povprečen potnik na dan odstopa od pogodbe aprila 2020 razumno pričakoval, da bo pandemija znatno vplivala na izvedbo turističnega paketa, ki je bilo v obliki potovanja – zabave načrtovano za poletje 2020. Glede na navedbe, ki jih vsebuje predlog za sprejetje predhodne odločbe, in vztrajanje nacionalnih organov, da je treba odložiti vsa nenujna potovanja in uporabiti možnosti za odstop od pogodb o paketnem potovanju, se zdi razumno, da bi povprečen potnik aprila 2020 predvidel, da tako potovanje (ki temelji na zbiranju in zabavi velikega števila mladih) ne bo izvedeno. O tem mora presoditi nacionalno sodišče, ki se mora opreti tudi na elemente, katerih analizo sem opravila v sklepnih predlogih, ki jih danes predstavljam v zadevi C‑299/22, Tez Tour.

64.      Če bi nacionalno sodišče menilo, da je potnik v skladu s členom 12(2) Direktive 2015/2302 imel pravico do odstopa od pogodbe, potem je treba prav tako opozoriti, da lahko potnik to pravico uveljavi, ne da bi ga kakršen koli dogovor, ki ga je sprejel zaradi nepoznavanja svojih pravic, zavezoval k plačilu znižane odstopnine. Tak dogovor namreč pomeni omejitev potnikovih pravic in za potnika v skladu s členom 23(3) Direktive 2015/2302 ni zavezujoč.

65.      V zadevi C‑584/22 pa predložitveno sodišče navaja, da bi moralo pritožbeno sodišče preučiti, ali je bilo potovanje na Japonsko že ob odstopu od pogodbe, do katerega je prišlo 1. marca 2020, povezano z resnimi tveganji za zdravje, sprejetje katerih za preudarnega potnika ne bi bilo razumno. Iz razlogov, ki sem jih analizirala zgoraj, je trenutek odstopa od pogodbe edini odločilni trenutek za to preučitev.

66.      Glede na navedeno menim, da je treba člen 12(2) Direktive 2015/2302 razlagati tako, da je treba presojo nastanka neizogibnih in izrednih okoliščin, ki znatno vplivajo na izvedbo pogodbe, na podlagi katerega ima potnik pravico, da od pogodbe o paketnem potovanju odstopi brez plačila vsakršne odstopnine, opraviti zgolj ob odstopu od pogodbe. Nastanek te pravice ni odvisen od tega, ali so take okoliščine po odstopu od pogodbe dejansko nastopile.

V.      Predlog

67.      Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki sta jih postavili Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče, Avstrija) in Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija), odgovori:

Člen 12(2) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS

je treba razlagati tako, da je treba presojo nastanka neizogibnih in izrednih okoliščin, ki znatno vplivajo na izvedbo pogodbe, na podlagi katerega ima potnik pravico, da od pogodbe o paketnem potovanju odstopi brez plačila vsakršne odstopnine, opraviti zgolj ob odstopu od pogodbe. Nastanek te pravice ni odvisen od tega, ali so take okoliščine po odstopu od pogodbe dejansko nastopile.

1      Jezik izvirnika: angleščina.

2      Uvodni nagovor generalnega direktorja SZO na tiskovni konferenci o COVID-19, 11. marec 2020.

3      Glej „Smernice, v zvezi s pravico potnikov, da zaradi izrednih okoliščin, ki so bile posledica COVID-19, odstopijo od pogodb o paketnem potovanju“, ki jih je 26. marca 2020 sprejela irska vlada, Ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in zaposlovanje, str. 5.

4      Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL 2015, L 326, str. 1).

5      Sodba z dne 8. junija 2023, VB (Obvestitev osebe, obsojene v nenavzočnosti) (C‑430/22 in C‑468/22, EU:C:2023:458, točka 24 in navedena sodna praksa).

6      Glej točko 39.