–

za dansko vlado V. Pasternak Jørgensen, agentka, skupaj z B. Søesom Petersenom, advokat,

–

za Evropsko komisijo K. Rasmussen in M. Salyková, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifne podštevilke 86090090 kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1001/2013 z dne 4. oktobra 2013 (UL 2013, L 290, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Skatteministeriet Departementet (ministrstvo za davke, Danska) in družbo Global Gravity ApS (v nadaljevanju: GG) zaradi tarifne uvrstitve naprave za prevoz cevi, ki jo je razvila ta družba.

3

Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je bil vzpostavljen z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je bila v okviru Svetovne carinske organizacije (WCO) sklenjena 14. junija 1983 v Bruslju in skupaj s Protokolom o spremembi z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti potrjena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288). Pojasnjevalne opombe k HS se pripravljajo znotraj WCO v skladu z določbami te konvencije.

4

Na podlagi člena 3(1)(a)(ii) navedene konvencije se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo uporabljala splošna pravila za razlago HS ter vse opombe k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam ter da ne bo spremenila vsebine oddelkov, poglavij in tarifnih številk ali podštevilk HS.

5

WCO pod pogoji, določenimi v členu 8 te konvencije, odobri pojasnjevalne opombe in mnenja o uvrstitvi, ki jih je sprejel Odbor za HS.

6

Tarifna številka 8609 HS v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, se nanaša na „[z]abojnik[e] (vključno z zabojniki za transport tekočin), specialno konstruiran[e] in opremljen[e] za enega ali več načinov prevoza“.

7

V pojasnjevalnih opombah k HS v zvezi s to tarifno številko je v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, navedeno:

„Ti zabojniki so vsebniki za pakiranje, ki so specialno konstruirani in opremljeni za enega ali več načinov prevoza (npr. po cesti, železnici, vodi ali zraku). Opremljeni so s priborom (kavlji, obroči, kolesci, podporniki itd.) za lažje ravnanje z njimi in za pritrjevanje na prevozno vozilo, zrakoplov ali plovilo. Zato so primerni za prevoz blaga od vrat do vrat, brez vmesnega prepakiranja. Zaradi trdne konstrukcije so namenjeni za večkratno uporabo.

Običajno gre za večje lesene ali kovinske zaboje z vrati ali odstranljivimi stranicami.

Glavne vrste so:

Zabojniki se po velikosti običajno razlikujejo in merijo od 4 do 145 m3. Nekatere vrste so tudi manjše, vendar njihova prostornina običajno ni manjša od 1 m3.

Iz te tarifne številke so izključeni:

[…]“

8

Člen 1 Uredbe št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357) (v nadaljevanju: Uredba št. 2658/87), določa:

„1.   Nomenklaturo blaga, v nadaljnjem besedilu […] ,KN‘, ki hkrati izpolnjuje zahteve Skupne carinske tarife, zunanjetrgovinske statistike Skupnosti in drugih politik Skupnosti v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, določi Komisija.

2.   [KN] vsebuje:

3.   [KN] je vsebovana v Prilogi I. […]

[…]“

9

Na podlagi člena 12(1) te uredbe Komisija vsako leto z uredbo objavi celotno različico KN, skupaj s stopnjami dajatve v skladu s členom 1, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Navedena uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje do 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

10

Iz spisa, ki ga ima na voljo Sodišče, je razvidno, da se v zadevi v glavni stvari uporablja različica KN, ki izhaja iz Izvedbene uredbe št. 1001/2013.

11

V prvem delu KN je oddelek I, ki vsebuje splošna pravila in katerega pododdelek A, naslovljen „Splošna pravila za razlago [KN]“, določa:

„Blago se v [KN] uvršča po naslednjih načelih:

[…]

12

Drugi del KN, naslovljen „Seznam carin“, vsebuje oddelek XV, naslovljen „Navadne kovine in izdelki iz navadnih kovin“, ki vsebuje poglavje 76 te nomenklature, naslovljeno „Aluminij in aluminijasti izdelki“.

13

Tarifne številke od 7601 do 7615 KN se nanašajo na različne posebne proizvode iz aluminija, kot so surovi aluminij ter aluminijaste palice in profili. Številka 7616 je zbirna številka, ki se nanaša na „druge izdelke iz aluminija“. Tarifna podštevilka 761610 KN se nanaša na več posebnih proizvodov, kot so žičniki, žeblji, žične sponke, vijaki, sorniki in zatiči. Tarifna podštevilka 761699 se nanaša na druge izdelke.

14

Oddelek XVII, naslovljen „Vozila, zrakoplovi, plovila in spremljajoča transportna oprema“, iz drugega dela KN vsebuje poglavje 86 te nomenklature, naslovljeno „Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (vključno elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst“.

15

Tarifne številke od 8601 do 8608 KN se nanašajo na izdelke, kot so tirne lokomotive, samovozni železniški in tramvajski potniški in tovorni vagoni ali železniška ali tramvajska vozila za vzdrževanje ali servisiranje.

16

V tarifni številki 8609 KN in njenih tarifnih podštevilkah je navedeno:

17

Na podlagi člena 2 Uredbe št. 2658/87 Evropska komisija na podlagi KN določi integrirano tarifo Evropskih skupnosti, imenovano „TARIC“, ki temelji na KN in med drugim vključuje dodatne pododdelke Skupnosti, imenovane „podštevilke Tarica“.

18

Člen 3 te uredbe določa:

„1.   Vsaka podštevilka KN ima osemmestno številčno oznako:

2.   Podštevilke Tarica označujeta 9. in 10. številka, ki skupaj s številčnimi oznakami iz odstavka 1 tvorijo številčne oznake Tarica. Če pododdelek Skupnosti ne obstaja, sta 9. in 10. številka ,00‘.

[…]“

19

Na podlagi člena 12(2) navedene uredbe se ukrepi in informacije, ki se nanašajo na Skupno carinsko tarifo ali Taric, če je mogoče, razširjajo z računalniško podprtimi sredstvi v elektronski obliki.

20

Glede tarifne podštevilke 761699 KN, ki se nanaša na druge aluminijaste izdelke, je bilo v TARIC v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, navedeno:

„76169990 – – – drugo:

– – – – ročne izdelave:

– – – – drugo:

7616999010 – – – – – manšete, prirobnice in druge naprave za pritrjevanje, spajanje, vpenjanje ali razmikanje, za uporabo v določenih vrstah letal

[…]

7616999091 – – – – – – aluminijasti radiatorji in elementi ali deli takega radiatorja, ne glede na to, ali so ti elementi ali deli v blokih

7616999099 – – – – – – drugo“.

21

V TARIC v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari, ni bila določena posebna oznaka, povezana s tarifno podštevilko 86090090 KN.

22

Družba GG je 28. februarja 2014 pri Skattestyrelsen (davčna uprava, Danska) zaprosila za zavezujočo tarifno informacijo za proizvod, imenovan „Tubular Transport Running System (TTRS)“ ali „TubeLock®“ (v nadaljevanju: TubeLock).

23

Ta proizvod, ki ga je razvila družba GG, nasprotna stranka iz postopka v glavni stvari, je opisan kot varen način transporta cevi od proizvajalcev cevi do naftnih in plinskih vrtalnih ploščadi z različnimi prevoznimi sredstvi (po cesti, z vlakom in/ali z ladjo), brez potrebe po prepakiranju v tranzitu.

24

Sistem TubeLock je sestavljen iz več aluminijastih dvižnih profilov, dveh jeklenih dvižnih kolov (desnega in levega) na dvižni profil ter dveh jeklenih zapahov M20 na dvižni profil za pritrjevanje. Dvižni profili so oblikovani kot aluminijaste gredi z več vdolbinami, ki ustrezajo določenim premerom cevi. Ko so cevi nameščene v vdolbine prvega dvižnega profila, se čez cevi namesti drugi dvižni profil in na to je mogoče naložiti novo plast cevi. Vsak od obeh dvižnih kolov ima na vrhu obroč, skozi katerega se namesti zanka, da se transportni sistem lahko odstrani s prevoznega sredstva. Trdna konstrukcija naj bi omogočala večkratno uporabo navedenega proizvoda. Sistem TubeLock se uvaža z vsemi sestavnimi deli skupaj, vendar v času uvoza še ni sestavljen. Ko proizvod ni v uporabi – to je, ko cevi niso nameščene vanj – ga je mogoče razstaviti in shraniti v transportni zaboj, tako da zavzame malo prostora.

25

Davčna uprava je z odločbo z dne 15. avgusta 2014 ugotovila, da bi bilo treba sistem TubeLock® razvrstiti kot proizvod iz aluminija in ga uvrstiti v tarifno podštevilko 76169990 KN (oznaka blaga TARIC 7616999099), za katero je carinska dajatev znašala 6 %.

26

Družba GG je zoper to odločbo vložila pritožbo pri Landsskatteretten (nacionalna komisija za pritožbe v zvezi z davki, Danska), ki je 2. decembra 2019 odločila, da bi bilo treba sistem TubeLock uvrstiti v tarifno podštevilko 86090090 KN (oznaka blaga TARIC 8609009000) kot zabojnik za blago, za katerega se ne plača carinska dajatev.

27

Ministrstvo za davke je 28. februarja 2020 pri predložitvenem sodišču Retten i Esbjerg (sodišče v Esbjergu, Danska) vložilo tožbo zoper to odločbo in predlagalo uvrstitev sistema TubeLock v tarifno podštevilko 76169990 KN.

28

Predložitveno sodišče navaja, da po mnenju ministrstva za davke zadevnega proizvoda ni mogoče uvrstiti v tarifno podštevilko 86090090 KN, ker, prvič, ta proizvod ni zabojnik za blago. Ne bi naj namreč imel dna ali stranic iz trdnega materiala ter specifične prostornine, tako da naj torej ne bi mogel vsebovati blaga. Ta ugotovitev naj bi bila potrjena s pojasnjevalnimi opombami k tarifni številki 8609 KN.

29

Drugič, sistem TubeLock naj ne bi bil posebej zasnovan ali opremljen za enega ali več načinov prevoza, medtem ko naj bi moral biti zabojnik za blago, da bi spadal pod tarifno podštevilko 86090090 KN, opremljen s priborom, ki olajša ravnanje z njim in njegovo pritrjevanje na prevozno sredstvo, kot naj bi to izhajalo iz pojasnjevalnih opomb. Obročev na dvižnih kolih sistema TubeLock pa naj ne bi bilo mogoče uporabiti za pritrditev na prevozno sredstvo. Te značilnosti naj poleg tega družba GG ne bi izpodbijala.

30

Tretjič, sistem TubeLock naj bi spadal pod podštevilko TARIC 7616999099 kot „aluminijasti izdelek“. Šlo naj bi namreč za sestavljen izdelek, narejen iz več različnih materialov. Poleg tega naj bi bilo treba v skladu s pravilom 3(b) splošnih pravil za razlago KN take proizvode, kadar pravila 3(a) ni mogoče uporabiti za razvrščanje, uvrstiti glede na material, ki jim daje bistven značaj. Dvižni profili sistema TubeLock pa naj bi bili bistven element tega transportnega sistema in naj bi bili narejeni iz aluminija.

31

Družba GG to uvrstitev izpodbija. Izdelki, ki jih je mogoče šteti za zabojnike iz pojasnjevalnih opomb k HS, naj bi bili v teh opombah našteti le kot primer. Poleg tega naj ne bi bilo potrebno, da je zabojnik za blago za to, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot „zabojnik za blago“ v smislu tarifne številke 8609 KN, nujno opremljen s priborom za pritrjevanje na prevozno sredstvo. Prav tako naj proizvoda ne bi bilo mogoče uvrstiti v tarifno številko 7616 KN, če je opredelitev blaga v delu „aluminijasti izdelki“ manj natančna kot v katerem od drugih delov KN. V obravnavani zadevi pa naj bi bila tarifna podštevilka 86090090 te nomenklature natančnejša.

32

Predložitveno sodišče dvomi o razlagi pojma „zabojnik za blago“ in obsegu tarifne številke 8609 KN.

33

V teh okoliščinah je Retten i Esbjerg (sodišče v Esbjergu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

34

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba tarifno podštevilko 86090090 KN razlagati tako, da zajema napravo za prevoz cevi, ki jo sestavlja določeno število parov dvižnih profilov iz aluminija, med katere so pravokotno nameščene cevi, namenjene za prevoz, pri čemer so ti pari dvižnih profilov med seboj povezani z dvema jeklenima dvižnima koloma, opremljenima z obroči, na kar se lahko potem položijo druge cevi po istem postopku, dokler tovor ne zajema števila cevi, ki jih je treba prepeljati, tovor pa se dopolni s pritrditvijo jeklenih vrvi na dvižne kole na štirih vogalih tovora (s privezom skozi navedena obroča) za lažje ravnanje s celotnim tovorom.

35

Najprej je treba opozoriti, da je naloga Sodišča, kadar je pri njem vložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, katerih uporaba mu bo omogočila, da zadevne proizvode pravilno uvrsti v KN (glej v tem smislu sodbo z dne 3. junija 2021, Flavourstream, C‑822/19, EU:C:2021:444, točka 33).

36

V skladu s splošnimi pravili za razlago KN se uvrstitev blaga določi glede na besedilo tarifnih številk in opomb k oddelkom ali poglavjem te nomenklature. Zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora je treba odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke navedene nomenklature in opomb k oddelkom ali poglavjem (sodba z dne 28. aprila 2022, PRODEX, C‑72/21, EU:C:2022:312, točka 28).

37

Poleg tega je Sodišče večkrat razsodilo, da so pojasnjevalne opombe, zlasti pojasnjevalne opombe k HS, kljub temu, da niso zavezujoče, pomembni instrumenti za zagotovitev enotne uporabe skupne carinske tarife in zagotavljajo tehtne elemente za njeno razlago (glej v tem smislu sodbi z dne 25. februarja 2021, Bartosch Airport Supply Services, C‑772/19, EU:C:2021:141, točka 23, in z dne 28. aprila 2022, PRODEX, C‑72/21, EU:C:2022:312, točka 29), kolikor je njihova vsebina skladna z določbami, ki jih razlagajo (glej v tem smislu sodbo z dne 19. februarja 2009, Kamino International Logistics, C‑376/07, EU:C:2009:105, točka 48).

38

Ob upoštevanju te sodne prakse bo treba preučiti, ali blago, ki ima značilnosti sistema TubeLock, lahko spada pod tarifno podštevilko 86090090 KN, ki je tudi sama pododdelek tarifne podštevilke 860900 KN, ki se nanaša na „zabojnike (vključno z zabojniki za transport tekočin), specialno konstruirane in opremljene za enega ali več načinov prevoza“.

39

Iz besedila zadnjenavedene tarifne podštevilke izhaja, da morata biti za uvrstitev proizvoda vanjo kumulativno izpolnjena dva pogoja: prvič, ta proizvod mora biti opredeljen kot „zabojnik“ in, drugič, mora biti specialno konstruiran in opremljen za enega ali več načinov prevoza.

40

V zvezi s prvim pogojem, torej opredelitvijo kot „zabojnik“, je treba najprej opozoriti, da obstaja razhajanje med različnimi jezikovnimi različicami tarifne podštevilke 860900 KN. Med njimi sta tako v francoski („Cadres ou conteneurs“), italijanski („Casse mobili e contenitori“), nizozemski („Containers en dergelijke laadkisten“) in romunski („Cadre și containere“) različici uporabljena dva izraza. V drugih jezikovnih različicah je uporabljen en izraz, ki mu sledi sopomenka v oklepajih. To velja zlasti za dansko („Godsbeholdere (containere)“) in nemško („Warenbehälter (Container)“) različico, v nekaterih različicah pa je uporabljen zgolj en izraz, kot je to v angleški („Containers“), poljski („Pojemniki“) in portugalski („Contentores“) različici.

41

Poleg tega v jezikovnih različicah, v katerih sta uporabljena dva izraza, ta izraza nimata nujno enakega pomena. Medtem ko je namreč v nizozemski in italijanski jezikovni različici poleg besede „zabojnik“ uporabljen ustreznik izraza „zaboj“, je v romunski in francoski različici uporabljena beseda „okvir“. Ta na prvi pogled ni sopomenka izraza „zabojnik“ ali „zaboj“.

42

V skladu z ustaljeno sodno prakso formulacija, uporabljena v eni od jezikovnih različic določbe prava Unije, ne more biti edina podlaga za razlago te določbe oziroma glede tega ne more imeti prednosti pred drugimi jezikovnimi različicami, ker je treba določbe prava Unije razlagati in uporabljati enotno, ob upoštevanju različic v vseh jezikih Unije (sodba z dne 28. oktobra 2021, KAHL in Roeper, C‑197/20 in C‑216/20, EU:C:2021:892, točka 33).

43

V zvezi s tem je treba vseeno ugotoviti, da je v francoščini in romunščini eden od pomenov besede „okvir“ na področju prevoza prav zaboj zelo velikih dimenzij, ki se uporablja za prevoz premičnega blaga po železnici ali s tovornjakom. Poleg tega se v romunščini beseda „cadru“ uporablja kot sopomenka besede „carcasă“, kar označuje tridimenzionalno strukturo ali ohišje, pogosto iz lesa ali kovine.

44

Tako je razvidno, da imajo izrazi, uporabljeni v francoski in romunski različici tarifne podštevilke 860900 KN, enak pomen kot izrazi, uporabljeni v drugih jezikovnih različicah te tarifne podštevilke, kot je „casse“ v italijanski različici in „laadkist“ v nizozemski različici. Dejstvo, da je v več jezikovnih različicah uporabljen le izraz „zabojnik“ ali njegova sopomenka, prav tako potrjuje razlago, da je treba besedo „okvir“, uporabljeno v francoski in romunski različici, razumeti v istem smislu, in sicer v smislu „zabojnika“ ali „zaboja“.

45

Poleg tega je ta razlaga podprta z dejstvom, da so v KN določene posebne tarifne podštevilke za druge vrste blaga, ki – čeprav nosijo ime „okvirji“ – nikakor ne morejo spadati pod tarifno podštevilko 860900 KN, kot je tarifna podštevilka 441400, ki se med drugim nanaša na „lesene okvirje za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete“, in tarifna podštevilka 39252000, ki se nanaša na „vrata, okna in njihove okvirje ter pragove za vrata“.

46

Izraz „okvir“ v smislu tarifne podštevilke 860900 KN se torej nanaša – kot je razvidno iz zgoraj navedenega – na okvirje v smislu „zabojnikov“, vendar niti v KN niti v njenih opombah k oddelkom ali poglavjem ni opredeljeno, kaj natančno zadnjenavedeni pojem zajema. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba v tem primeru pomen tega izraza določiti glede na njegov običajen pomen v vsakdanjem jeziku, ob upoštevanju konteksta, v katerem se uporablja, in ciljev, ki jim sledi ureditev, katere del je (glej v tem smislu sodbo z dne 26. marca 2020, Pfizer Consumer Healthcare, C‑182/19, EU:C:2020:243, točka 48).

47

V zvezi s tem zabojnik v vsakdanjem jeziku označuje vsebnik standardiziranih dimenzij, ki ima vsaj dno in stranice iz trdnega materiala, ki je namenjen skladiščenju ali prevozu plina ali blaga v tekočem ali trdnem stanju in ki omogoča lažje ravnanje s tem blagom med prevozom.

48

Ta razlaga pojma „zabojnik“, in sicer da se nanaša na „vsebnik“, torej votel predmet, ki ima dno in stranice, je podprta z besedilom tarifne številke 7310 KN, ki se nanaša na „[c]isterne, sode, pločevinaste škatle in podobne vsebnike […]“, pri čemer so v opredelitvi blaga, ki spada pod to tarifno številko, omenjeni zgolj „vsebniki“ in je za vse dane primere značilno, da gre za proizvode, ki imajo vsaj dno in stranice iz trdnih materialov. Ker pa je iz prejšnje točke razvidno, da je „zabojnik“ v smislu tarifne podštevilke 860900 KN tudi „vsebnik“, ne bi bilo upravičeno šteti, da se ta izraz v različnih tarifnih številkah KN razlaga različno.

49

Navedena razlaga izraza „zabojnik“, in sicer da se nanaša na vsebnik, ki ima vsaj dno in stranico, je podprta tudi s pojasnjevalnimi opombami k tarifni številki 8609 HS. V teh pojasnjevalnih opombah so proizvodi, ki spadajo pod to tarifno številko, opisani kot „vsebniki za pakiranje“, kot najobičajnejši primer pa je naveden večji zaboj z vrati ali odstranljivimi stranicami. V vseh tam navedenih primerih so opisani votli vsebniki, namenjeni shranjevanju določenega blaga.

50

V teh pojasnjevalnih opombah je omenjena tudi „prostornina“ zabojnikov, kar prav tako pomeni, da jih je treba razumeti kot vsebnike, namenjene temu, da zadržujejo predmete, tekočine ali plin, ki se prevažajo.

51

Poleg tega te pojasnjevalne opombe s tem, da je v njih tako za okvirje kot za zabojnike navedeno, da imajo prostornino, potrjujejo, da je treba izraz „okvir“, uporabljen v francoski in romunski različici te tarifne podštevilke, razumeti tako, da označuje vsebnik, ne pa okvirja, šasije ali praga, za katere gre v točki 45 te sodbe.

52

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da transportna naprava, ki cevi, namenjenih za prevoz, ne more vsebovati ali jih obdajati, ampak jih med seboj stisne s kovinskimi palicami kot stremeni, tako da ta naprava pokriva le zelo omejen del površine teh cevi, nima objektivnih značilnosti in lastnosti vsebnika, zaradi česar tak proizvod nima potrebnih značilnosti, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot „zabojnik“ v smislu tarifne podštevilke 860900 KN.

53

Ker sta pogoja za uvrstitev proizvoda v zadevno tarifno podštevilko kumulativna, ni treba preučiti drugega pogoja, ki mora biti izpolnjen, da bi proizvod lahko spadal pod tarifno podštevilko 860900 KN, in sicer da mora biti specialno konstruiran in opremljen za enega ali več načinov prevoza.

54

Glede na vse te preudarke je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba tarifno podštevilko 86090090 KN razlagati tako, da ne zajema naprave za prevoz cevi, ki jo sestavlja določeno število parov dvižnih profilov iz aluminija, med katere so pravokotno nameščene cevi, namenjene za prevoz, pri čemer so ti pari dvižnih profilov med seboj povezani z dvema jeklenima dvižnima koloma, opremljenima z obroči, na kar se lahko potem položijo druge cevi po istem postopku, dokler tovor ne zajema števila cevi, ki jih je treba prepeljati, tovor pa se dopolni s pritrditvijo jeklenih vrvi na dvižne kole na štirih vogalih tovora (s privezom skozi navedena obroča) za lažje ravnanje s celotnim tovorom, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

55

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Tarifno podštevilko 86090090 Kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1001/2013 z dne 4. oktobra 2013,

je treba razlagati tako, da

ne zajema naprave za prevoz cevi, ki jo sestavlja določeno število parov dvižnih profilov iz aluminija, med katere so pravokotno nameščene cevi, namenjene za prevoz, pri čemer so ti pari dvižnih profilov med seboj povezani z dvema jeklenima dvižnima koloma, opremljenima z obroči, na kar se lahko potem položijo druge cevi po istem postopku, dokler tovor ne zajema števila cevi, ki jih je treba prepeljati, tovor pa se dopolni s pritrditvijo jeklenih vrvi na dvižne kole na štirih vogalih tovora (s privezom skozi navedena obroča) za lažje ravnanje s celotnim tovorom, kar mora preveriti predložitveno sodišče.