–

za X, ki deluje v svojem imenu in kot pravna zastopnica svojih mladoletnih otrok Y in Z, J. Schellemans, K. Verhaegen in K. Verstrepen, advocaten,

–

za belgijsko vlado M. Jacobs, C. Pochet in M. Van Regemorter, agentke, skupaj z D. Matrayem in S. Matrayem, avocats, ter S. Van Rompaeyem, advocaat,

–

za Evropsko komisijo C. Cattabriga in S. Noë, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(f) in člena 10(3)(a) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 6, str. 224).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med X, ki deluje v svojem imenu in kot pravna zastopnica svojih mladoletnih otrok Y in Z, ter Belgische Staat (Belgijska država), ker je zadnjenavedena zavrnila prošnjo X za izdajo vizuma zaradi združitve družine z njeno hčerjo ter njeni prošnji za humanitarni vizum za Y in Z.

3

V uvodnih izjavah 2 in 8 Direktive 2003/86 je navedeno:

[…]

4

Člen 1 te direktive določa:

„Namen te direktive je določiti pogoje za uveljavljanje pravice do združitve družin za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic.“

5

V členu 2(f) navedene direktive je pojem „mladoletniki brez spremstva“ opredeljen tako:

„državljani tretje države ali osebe brez državljanstva, mlajše od osemnajst let, ki prispejo na ozemlje držav članic brez spremstva odrasle osebe, ki je zanje odgovorna po zakonu ali običaju, dokler takšna oseba zanje učinkovito ne poskrbi, ali mladoletniki, ki ostanejo brez spremstva po vstopu na ozemlje držav članic“.

6

Člen 4(1), (2) in (5) iste direktive določa:

„1.   Države članice na podlagi te direktive in v skladu s pogoji, določenimi v Poglavju IV in členu 16, dovolijo vstop in bivanje naslednjim družinskim članom:

Starost mladoletnih otrok, omenjenih v tem členu, mora biti pod mejo polnoletnosti, ki jo določa zakon države članice, in ne smejo biti poročeni.

Z odstopanjem, če je otrok starejši od 12 let in pripotuje neodvisno od preostale družine, lahko država članica, preden dovoli vstop in bivanje po tej direktivi, preveri, ali otrok izpolnjuje pogoj za integracijo, ki ga predvideva njena obstoječa zakonodaja na datum začetka izvajanja te direktive.

2.   Države članice lahko z zakoni ali predpisi na podlagi te direktive in v skladu s pogoji, določenimi v Poglavju IV, dovolijo vstop in bivanje naslednjim družinskim članom:

[…]

5.   Da se zagotovi boljša integracija in preprečijo prisilne poroke, lahko države članice zahtevajo, da sponzor in njegov zakonec dosežeta neko minimalno starost in največ 21 let, preden se mu zakonec lahko pridruži.“

7

Člen 5(5) Direktive 2003/86 določa:

„Pri obravnavanju prošnje države članice ustrezno upoštevajo interese mladoletnih otrok.“

8

Člen 10(3)(a) te direktive določa:

„Če je begunec mladoletnik brez spremstva, države članice:

9

Člen 2(g) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL 2013, L 180, str. 31, v nadaljevanju: Uredba Dublin III) vsebuje to opredelitev:

„V tej uredbi:

[…]

10

Člen 8(1) te uredbe določa:

„Kadar je prosilec mladoletnik brez spremstva, je odgovorna država članica tista, kjer je zakonito prisoten družinski član ali brat ali sestra mladoletnika brez spremstva, pod pogojem, da je to v najboljšo korist mladoletnika. Kadar je prosilec poročen mladoletnik, katerega zakonec ni zakonito prisoten na ozemlju držav članic, je odgovorna država članica, kjer je zakonito prisoten oče, mati ali druga odrasla oseba, odgovorna za mladoletnika, bodisi v skladu s pravom ali prakso te države članice, ali brat ali sestra.“

11

Člen 9 navedene uredbe določa:

„Kadar ima prosilec družinskega člana, ne glede na to, ali je bila družina že prej oblikovana v državi izvora, ki mu je kot upravičencu do mednarodne zaščite, dovoljeno prebivanje v državi članici, je ta država članica odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, pod pogojem, da zadevne osebe pisno izrazijo to željo.“

12

X, ki izjavlja, da je palestinskega izvora, ima hčer, rojeno 2. februarja 2001. Ta hči, ki je bila takrat stara petnajst let, se je 8. decembra 2016 poročila z Y. B. v Libanonu.

13

Hči X je 28. avgusta 2017 prišla v Belgijo, da bi se pridružila Y. B., ki je imel dovoljenje za prebivanje, veljavno v tej državi članici.

14

Služba, pristojna za skrbništvo, pri FOD Justitie (zvezna javna služba za pravosodje, Belgija) je 29. avgusta 2017 ugotovila, da je hči X tuja mladoletnica brez spremstva, in ji je dodelila skrbnico.

15

Hči X je 20. septembra 2017 pri belgijskih organih vložila prošnjo za mednarodno zaščito.

16

Istega dne je Dienst Vreemdelingenzaken (urad za tujce, Belgija) na podlagi upoštevnih členov belgijskega zakonika mednarodnega zasebnega prava priznanje poročnega lista hčere X zavrnil, ker naj bi šlo za otroško poroko, ki ni združljiva z javnim redom.

17

Hčeri X je bil 26. septembra 2018 priznan status begunke.

18

X je 18. decembra 2018 na belgijskem veleposlaništvu v Libanonu vložila na eni strani prošnjo za izdajo vizuma zaradi združitve družine s hčerjo in na drugi strani prošnji za humanitarni vizum za svoja mladoletna sinova, Y in Z.

19

Pooblaščenec minister van Sociale Zaken en Volksgezondheid, en van Asiel en Migratie (minister za socialne zadeve in javno zdravje ter za azil in migracije, Belgija; v nadaljevanju: minister) je s tremi odločbami z dne 21. junija 2019 prošnje za izdajo vizumov, ki jih je 18. decembra 2018 vložila X, zavrnil. Predložitveno sodišče je te odločbe razveljavilo s sodbo z dne 7. novembra 2019.

20

Minister je po tej razveljavitvi 17. marca 2020 sprejel tri nove odločbe o zavrnitvi navedenih vizumov. V teh odločbah je v bistvu menil, da glede na belgijsko zakonodajo o tujcih, katere nekatere določbe prenašajo Direktivo 2003/86, primarno družino sestavljajo zakonca in njuni neporočeni mladoletni otroci. Zato naj hči X po poroki, veljavni v državi, v kateri je bila sklenjena, ne bi več spadala v primarno družino svojih staršev.

21

X je 10. avgusta 2020 zoper navedene odločbe vložila tožbo pri predložitvenem sodišču.

22

X v podporo tožbi trdi, da niti belgijska zakonodaja o tujcih niti Direktiva 2003/86 ne zahtevata, da begunec ni poročen, da bi se mu lahko priznala pravica do združitve družine s svojimi starši. Ker poleg tega poročna listina njene hčere v Belgiji ni bila priznana, naj v belgijskem pravnem redu ne bi imela nobenega pravnega učinka. Trdi, da mora njena hči izpolnjevati le dva pogoja za pridobitev pravice do združitve družine s svojimi starši in da sta ta pogoja izpolnjena, ker je njena hči, prvič, mladoletna in, drugič, brez spremstva v smislu člena 2(f) Direktive 2003/86.

23

Predložitveno sodišče meni, da položaj hčere X očitno spada pod pojem „mladoletnik brez spremstva“ v smislu člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 2(f) te direktive. Glede tega navaja, da ta direktiva ne vsebuje nobene navedbe v zvezi z zakonskim stanom mladoletnika brez spremstva. Vendar to sodišče ugotavlja, da je treba upoštevati tudi člen 9 Uredbe Dublin III, ki zahteva, da mladoletni begunec ni poročen, da bi bila država članica, v kateri prebiva, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito njegovih staršev.

24

V teh okoliščinah je Raad voor Vreemdelingenbetwistingen (upravno sodišče za spore v zvezi s tujci, Belgija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

25

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 2(f) te direktive razlagati tako, da mora biti mladoletni begunec brez spremstva, ki prebiva v državi članici, za pridobitev statusa sponzorja zaradi združitve družine s svojimi predniki v prvem kolenu v ravni črti neporočen.

26

Najprej je treba opozoriti, da iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njeno sobesedilo in cilje, ki jih uresničuje ureditev, katere del je (sodbi z dne 17. novembra 1983, Merck, 292/82, EU:C:1983:335, točka 12, in z dne 20. junija 2022, London Steam-Ship Owners’ Mutual Insurance Association, C‑700/20, EU:C:2022:488, točka 55).

27

Na prvem mestu, iz besedila člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 je razvidno, da če je begunec mladoletnik brez spremstva v smislu člena 2(f) te direktive, države članice „dovolijo vstop in bivanje zaradi združitve družine z njegovimi sorodniki [predniki] v prvem kolenu v ravni črti brez uporabe pogojev, določenih v členu 4(2)(a)“.

28

Tako člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 državam članicam nalaga natančno pozitivno obveznost, da v primeru, opredeljenem s to določbo, prednikom sponzorja v prvem kolenu v ravni črti dovolijo združitev družine. Za pravico do združitve družine, tako priznano mladoletnim beguncem brez spremstva, ne veljajo niti diskrecijska pravica držav članic niti pogoji, določeni v členu 4(2)(a) iste direktive (glej v tem smislu sodbo z dne 12. aprila 2018, A in S, C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 34).

29

Člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 ne določa posebej, da mora biti mladoletni begunec neporočen, da bi se dovolil vstop in bivanje njegovih prednikov v prvem kolenu v ravni črti zaradi združitve družine.

30

Poleg tega so v skladu s členom 2(f) Direktive 2003/86 mladoletniki brez spremstva opredeljeni kot „državljani tretje države ali osebe brez državljanstva, mlajše od osemnajst let, ki prispejo na ozemlje držav članic brez spremstva odrasle osebe, ki je zanje odgovorna po zakonu ali običaju, dokler takšna oseba zanje učinkovito ne poskrbi, ali mladoletniki, ki ostanejo brez spremstva po vstopu na ozemlje držav članic“.

31

Sodišče je že razsodilo, da ta opredelitev določa dva pogoja, in sicer da je zadevna oseba „mladoletna“ in da je „brez spremstva“ (sodba z dne 12. aprila 2018, A in S, C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 37).

32

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 28 sklepnih predlogov, se ta opredelitev nikakor ne nanaša na osebno stanje mladoletnika in se v njej ne zahteva, da je mladoletnik samski, da bi ga bilo mogoče šteti za mladoletnika brez spremstva.

33

Na drugem mestu, glede sobesedila, v katero je umeščen člen 10(3)(a) Direktive 2003/86, je treba poudariti, da ta direktiva vsebuje določbe, ki se izrecno nanašajo na položaje, v katerih se upošteva zakonski stan mladoletnika.

34

Natančneje, člen 4(1) navedene direktive, v katerem so opredeljeni družinski člani sponzorja, ki ima možnost združitve družine, določa, da „[mladoletni] otro[ci], [omenjeni] v tem členu, […] ne smejo biti poročeni“. Tako lahko v skladu s to določbo mladoletni otroci tistega od staršev, ki je sponzor, na podlagi združitve družine vstopijo in prebivajo v Evropski uniji le, če niso poročeni.

35

Dejstvo, da je zakonodajalec Unije določil tak pogoj glede osebnega stanja mladoletnih otrok tistega od staršev, ki je sponzor, ne pa za mladoletnega begunca brez spremstva, ki je sponzor, kaže na njegovo voljo, da ugodnosti iz člena 10(3)(a) Direktive 2003/86 ne omeji le na neporočene mladoletne begunce brez spremstva.

36

Poleg tega v nasprotju s tem, kar trdi belgijska vlada, ta razlaga sobesedila, v katero se umešča člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 2(f) te direktive, ne povzroča neenakega obravnavanja položaja poročenega mladoletnika, ki zaprosi za združitev družine s svojim prednikom sponzorjem, iz člena 4(1) Direktive 2003/86 in položaja poročenega mladoletnega begunca brez spremstva, ki je sponzor in čigar prednik v prvem kolenu v ravni črti zaprosi za združitev družine, iz člena 10(3)(a) te direktive, ker ta položaja nista primerljiva.

37

Mladoletni begunec brez spremstva, ki sam prebiva na ozemlju države, ki ni njegova država izvora, je namreč v posebej ranljivem položaju, kar upravičuje, da se združitev družine z njegovimi predniki v prvem kolenu v ravni črti, ki so zunaj Unije, spodbuja. Ta razlika v položajih upravičuje, da za pravico takega begunca do združitve družine ne veljajo pogoji iz člena 4(2)(a) Direktive 2003/86, ampak pogoji iz njenega člena 10(3)(a), katerega namen je posebej zagotoviti večje varstvo tistim beguncem, ki so mladoletniki brez spremstva (glej sodbo z dne 12. aprila 2018, A in S, C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 44).

38

To varstvo je še toliko bolj potrebno, ker lahko države članice v skladu s členom 4(5) te direktive v okviru združitve družine zakoncev sponzorju in njegovemu zakoncu naložijo pogoj minimalne starosti, preden se lahko drugi pridruži prvemu. V takem primeru bi bil z razlago člena 10(3)(a) navedene direktive, s katero bi se zavračala združitev s predniki v prvem kolenu v ravni črti, kadar je mladoletni begunec brez spremstva poročen, ta mladoletnik postavljen v posebej ranljiv položaj, ker bi bil brez svojega zakonca in svojih prednikov prikrajšan za vsakršno družinsko mrežo v državi članici, v kateri je.

39

Belgijska vlada trdi, da člen 9 in člen 2(g), zadnja alinea, Uredbe Dublin III zahtevata, da mladoletni begunec ni poročen in da je družina obstajala že v državi izvora, da bi bila država članica, v kateri ta begunec prebiva, odgovorna za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito njegove matere ali očeta. Vendar se ta uredba ne nanaša na pogoje, ki veljajo za pravico do združitve družine mladoletnih beguncev brez spremstva, temveč na določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene v eni od držav članic. Navedena uredba torej za spor o glavni stvari ni upoštevna.

40

Na tretjem mestu, glede namena Direktive 2003/86 je treba spomniti, da je ta v skladu s členom 1 te direktive določiti pogoje za uveljavljanje pravice do združitve družin za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju držav članic.

41

V zvezi s tem iz uvodne izjave 8 te direktive izhaja, da ta direktiva za begunce določa ugodnejše pogoje za uveljavljanje te pravice do združitve družine, saj je treba njihovemu položaju posvetiti posebno pozornost zaradi razlogov, ki so jih prisilili, da so pobegnili iz svoje države, in ki so jim preprečevali, da bi tam živeli normalno družinsko življenje. V skladu s tem ciljem je namen navedene direktive olajšati združitev družine mladoletnega begunca brez spremstva z njegovimi predniki v prvem kolenu v ravni črti.

42

V skladu s členom 4(2)(a) Direktive 2003/86 je namreč možnost take združitve načeloma prepuščena diskreciji vsake države članice in za to možnost velja med drugim pogoj, da prednike v prvem kolenu v ravni vrsti vzdržuje sponzor in da v državi izvora nimajo ustrezne družinske podpore. Kot pa je bilo opozorjeno v točki 28 te sodbe, člen 10(3)(a) te direktive od tega načela odstopa.

43

Poleg tega, kot je bilo opozorjeno v točki 37 te sodbe, se z Direktivo 2003/86 ne uresničuje zgolj na splošno cilj spodbujanja združitve družine in odobritve varstva državljanom tretjih držav, zlasti mladoletnikom, temveč je namen njenega člena 10(3)(a) posebej zagotoviti tudi večje varstvo tistim beguncem, ki so mladoletniki brez spremstva (sodba z dne 12. aprila 2018, A in S, C‑550/16, EU:C:2018:248, točka 44 in navedena sodna praksa).

44

Ob upoštevanju tega okvira bi bila razlaga člena 10(3)(a) Direktive 2003/86, ki bi pravico do združitve družine s predniki v prvem kolenu v ravni vrsti omejila le na mladoletnike brez spremstva, ki niso poročeni, v nasprotju s tem ciljem posebnega varstva.

45

Kot je namreč generalni pravobranilec poudaril v točki 46 sklepnih predlogov, bi taka razlaga povzročila, da se poročenemu mladoletniku, čigar zakonec prebiva na ozemlju Unije, ne bi priznalo večje varstvo, ki mu je podeljeno z Direktivo 2003/86, čeprav posebna ranljivost mladoletnikov zaradi zakonske zveze ni nič manjša. Nasprotno, to, da so poročeni, zlasti kar zadeva mladoletna dekleta, lahko pomeni, da so izpostavljeni hudi obliki nasilja, ki jo pomenijo otroške poroke in prisilne poroke.

46

Poleg tega je treba poudariti, da je osebno stanje mladoletnega begunca brez spremstva pogosto težko določiti, zlasti v primeru beguncev iz držav, ki ne morejo izdati zanesljivih uradnih dokumentov. Tako je razlaga, v skladu s katero člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 pravice do združitve družine s predniki v prvem kolenu v ravni vrsti ne omejuje le na mladoletnike brez spremstva, ki niso poročeni, prav tako v skladu z načeloma enakega obravnavanja in pravne varnosti, ker zagotavlja, da pravica do združitve družine ni odvisna od upravnih zmogljivosti države izvora zadevne osebe.

47

Nazadnje, določbe te direktive je treba razlagati in uporabljati ob upoštevanju člena 7 ter člena 24(2) in (3) Listine Evropske unije o temeljnih opravicah (v nadaljevanju: Listina) – kot je med drugim razvidno iz besedila uvodne izjave 2 in iz člena 5(5) navedene direktive – ki državam članicam nalagata, da morajo prošnje za združitev družine razlagati v korist zadevnih otrok in ob skrbi za spodbujanje družinskega življenja (sodba z dne 16. julija 2020, État belge (Združitev družine – Mladoletni otrok), C‑133/19, C‑136/19 in C‑137/19, EU:C:2020:577, točka 35 in navedena sodna praksa).

48

V zvezi s tem je treba poudariti, najprej, da člen 7 Listine priznava pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. To določbo Listine je treba, dalje, razumeti v povezavi z obveznostjo upoštevanja največje koristi otroka, priznano v členu 24(2) te listine, pri čemer se ta določba uporablja za odločbe, naslovnik katerih ni nujno mladoletnik, imajo pa te zanj pomembne posledice (glej v tem smislu sodbo z dne 11. marca 2021, État belge (Vrnitev enega od mladoletnikovih staršev), C‑112/20, EU:C:2021:197, točka 36). Nazadnje, treba je upoštevati potrebo, izraženo v členu 24(3) Listine, da otrok vzdržuje redne osebne stike z obema staršema (glej v tem smislu sodbo z dne 16. julija 2020, État belge (Združitev družine – Mladoletni otrok), C‑133/19, C‑136/19 in C‑137/19, EU:C:2020:577, točka 34 in navedena sodna praksa).

49

Glede na navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 10(3)(a) Direktive 2003/86 v povezavi s členom 2(f) te direktive razlagati tako, da mladoletnemu beguncu brez spremstva, ki prebiva v državi članici, ni treba biti neporočen, da bi pridobil status sponzorja zaradi združitve družine s svojimi predniki v prvem kolenu v ravni črti.

50

Glede na odgovor na prvo vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.

51

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški navedenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Člen 10(3)(a) Direktive Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine v povezavi s členom 2(f) te direktive

je treba razlagati tako, da

mladoletnemu beguncu brez spremstva, ki prebiva v državi članici, ni treba biti neporočen, da bi pridobil status sponzorja zaradi združitve družine s svojimi predniki v prvem kolenu v ravni črti.