–

za Pesticide Action Network Europe ASBL, Nature et Progrès Belgique ASBL in TN A. Bailleux, avocat,

–

za Sesvanderhave SA P. de Jong in S. Lens, avocats,

–

za Confédération des Betteraviers Belges ASBL, Société Générale des Fabricants de Sucre de Belgique ASBL (SUBEL), Isera & Scaldis Sugar SA (ISCAL SUGAR) in Raffinerie Tirlemontoise SA L. Swartenbroux in L. Vervier, avocats,

–

za belgijsko vlado C. Pochet in P. Cottin, agenta, skupaj s. Depréjem, M. Lambertom de Rouvroitom in G. Ryelandtom, avocats,

–

za grško vlado E. Tsaousi in A.-E. Vasilopoulou, agentki,

–

za francosko vlado G. Bain, A.-L. Desjonquères in T. Stéhelin, agenti,

–

za madžarsko vlado M. Z. Fehér in K. Szíjjártó, agenta,

–

za finsko vlado H. Leppo, agentka,

–

za Evropsko komisijo F. Castilla Contreras, A. Dawes in B. Eggers, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 53 Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL 2009, L 309, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med, na eni strani, dvema združenjema za boj proti pesticidom in za spodbujanje biotske raznovrstnosti, Pesticide Action Network Europe ASBL in Nature et Progès Belgique ASBL, ter čebelarjem, TN, in na drugi strani, État belge, ki jo zastopa ministre des Classes moyennes, des Indépendants, des PME, de l’Agriculture et de l’Intégration sociale, chargé des Grandes villes (minister za srednje sloje, samozaposlene, MSP, kmetijstvo in socialno vključevanje, pristojen za večja mesta), v zvezi z nacionalnimi odločbami, s katerimi so bili dovoljeni, na eni strani, dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivne snovi, prepovedane v Evropski uniji, da bi se z njimi tretirala semena, in na drugi strani, prodaja in setev semen, tretiranih s temi sredstvi.

3

Direktiva 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL 2009, L 309, str. 71) v členu 14(1) določa:

„Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov, pri čemer, kadar je to mogoče, dajejo prednost nekemičnim metodam, tako da poklicni uporabniki pesticidov preidejo na prakse in sredstva, ki med razpoložljivimi sredstvi za zatiranje enakega škodljivega organizma predstavljajo najmanjše tveganje za zdravje ljudi in okolje. Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov zajema integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in ekološko kmetovanje […].“

4

V uvodnih izjavah 8, 24, 32 in 33 Uredbe št. 1107/2009 je navedeno:

[…]

[…]

5

Člen 1(3) in (4) te uredbe določa:

„3.   Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja ter izboljšati delovanje notranjega trga z uskladitvijo predpisov o dajanju fitofarmacevtskih sredstev na trg, hkrati pa izboljšati kmetijsko proizvodnjo.

4.   Določbe te uredbe temeljijo na previdnostnem načelu, da bi zagotovili, da aktivne snovi ali sredstva, dani v promet, nimajo škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali okolje. […]“

6

Člen 2(1) navedene uredbe določa:

„Ta uredba se uporablja za sredstva v obliki, v kateri se dobavljajo uporabniku, ki so sestavljena iz aktivnih snovi, varoval ali sinergistov ali te aktivne snovi vsebujejo, in so namenjena:

[…]

Ta sredstva so v nadaljnjem besedilu ‚fitofarmacevtska sredstva‘.“

7

Člen 3(5), (9), (10) in (17) te uredbe določa:

„V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]

[…]

Za namene uporabe v rastlinjakih, za tretiranje po spravilu, za tretiranje praznih skladišč in tretiranje semen, cona pomeni vse cone, opredeljene v Prilogi I.“

8

Člen 28 Uredbe št. 1107/2009, naslovljen „Registracija dajanja v promet in uporabe“, v odstavku 1 določa:

„Fitofarmacevtsko sredstvo se ne da v promet in se ne uporabi, če ga zadevna država članica ni registrirala v skladu s to uredbo.“

9

Člen 29 te uredbe, naslovljen „Zahteve za registracijo dajanja v promet“, v odstavku 1(a) določa:

„Brez poseganja v člen 50 se fitofarmacevtsko sredstvo registrira le, če na podlagi enotnih načel iz odstavka 6 izpolnjuje naslednje zahteve:

10

Člen 33 navedene uredbe, naslovljen „Zahtevek za registracijo ali spremembo registracije“, se v odstavku (2)(b) nanaša na tretiranje semen.

11

Člen 40 iste uredbe, ki se nanaša na vzajemno priznavanje registracij, v odstavku 1(c) zadeva tretiranje semen.

12

Člen 49 Uredbe št. 1107/2009, naslovljen „Dajanje v promet tretiranega semena“, določa:

„1.   Države članice ne prepovejo dajanje v promet in uporabo semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, registriranimi za to uporabo v vsaj eni državi članici.

2.   V primeru utemeljenih pomislekov, da tretirana semena iz odstavka 1 verjetno resno ogrožajo zdravje ljudi ali živali ali okolje in da tega tveganja ni mogoče preprečiti v zadostni meri z ukrepi, ki jih je sprejela zadevna država članica ali so jih sprejele zadevne države članice, se v skladu z regulativnim postopkom iz člena 79(3) nemudoma izvedejo ukrepi za omejitev ali prepoved uporabe in/ali prodaje teh tretiranih semen. Pred izvedbo teh ukrepov [Evropska] komisija preuči dokaze in lahko zahteva mnenje [Evropske agencije za varnost hrane (EFSA)]. Komisija lahko določi rok, v katerem se to mnenje predloži.

3.   Uporabljata se člena 70 in 71.

4.   Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o označevanju semen, etikete in dokumenti, ki spremljajo tretirana semena[,] vsebujejo ime fitofarmacevtskega sredstva, s katerim je bilo seme tretirano, ime aktivne snovi oziroma aktivnih snovi v tem sredstvu, standardne obvestilne stavke […] in, kjer je to primerno, ukrepe za zmanjševanje tveganja, določene v registraciji tega sredstva.“

13

Člen 53 te uredbe, naslovljen „Nujni primeri v zvezi z varstvom rastlin“, določa:

„1.   Z odstopanjem od člena 28 lahko država članica v posebnih okoliščinah za obdobje največ 120 dni dovoli dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev za omejeno in nadzorovano uporabo, če je ta ukrep potreben zaradi nevarnosti, ki je ni mogoče obvladati z drugimi ustreznimi ukrepi.

Zadevna država članica takoj obvesti druge države članice in Komisijo o sprejetih ukrepih, vključno s podrobnimi informacijami o položaju in ukrepih, sprejetih za zagotovitev varstva potrošnikov.

[…]

4.   Odstavki 1 do 3 se ne uporabljajo za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so sestavljena iz njih, razen če je bila takšna sprostitev sprejeta v skladu z Direktivo 2001/18/ES [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 6, str. 77)].“

14

Člen 66(1) navedene uredbe določa, da lahko izraz „fitofarmacevtska sredstva“ nadomesti podrobnejši opis vrste proizvoda, kot je na primer „insekticid“.

15

V uvodnih izjavah 6, 11 in 13 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/784 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi klotianidin (UL 2018, L 132, str. 35) je navedeno:

[…]

16

Člen 2 te izvedbene uredbe, naslovljen „Prepoved dajanja na trg in uporabe tretiranih semen“, določa:

„Semena, tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo klotianidin, se ne dajejo na trg ali uporabljajo, razen če:

17

Besedilo uvodnih izjav 11 in 13 ter člena 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/785 z dne 29. maja 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za odobritev aktivne snovi tiametoksam (UL 2018, L 132, str. 40) je enako besedilu uvodnih izjav 11 in 13 ter člena 2 Izvedbene uredbe 2018/784, razen tega, da je v teh določbah namesto aktivne snovi klotianidin navedena aktivna snov tiametoksam.

18

Kot je razvidno iz predložitvene odločbe, sta klotianidin in tiametoksam aktivni snovi iz skupine neonikotinoidov, ki se v kmetijstvu uporabljata kot insekticida za tretiranje semen.

19

Ti snovi je Komisija leta 1991 odobrila, vendar so bile za njiju zaradi tveganj, ki jih pomenita za čebele, in upoštevajoč potrebo po zagotovitvi ravni varnosti in zaščite, ki je skladna z visoko ravnjo zaščite zdravja živali, za katero si prizadeva Unija, od leta 2013 določene omejitve, najprej z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 485/2013 z dne 24. maja 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 540/2011 glede pogojev za registracijo aktivnih snovi klotianidin, tiametoksam in imidakloprid ter prepovedi uporabe in prodaje semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo navedene aktivne snovi (UL 2013, L 139, str. 12), nato pa z izvedbenima uredbama 2018/784 in 2018/785. Zadnjenavedeni uredbi med drugim določata prepoved dajanja v promet in uporabe semen, tretiranih z aktivnima snovema klotianidin in tiametoksam, razen za kmetijske rastline, ki ostanejo v trajnih rastlinjakih skozi svoj celoten življenjski cikel, s čimer se prepreči zasaditev zunaj rastlinjaka.

20

Iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, je razvidno, da je odobritev klotianidina potekla 31. januarja 2019, odobritev tiametoksama pa 30. aprila 2019, ker so vlagatelji zahtevi za podaljšanje odobritve teh aktivnih snovi umaknili, tako da je njuna uporaba v Uniji odslej prepovedana.

21

Belgijski organi so 19. oktobra 2018, sklicujoč se na začasni sistem odstopanja iz člena 53(1) Uredbe št. 1107/2009, začasno dovolili dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo klotianidin („Poncho Beta“, ki ga proizvaja družba Bayer AG) in tiametoksam („Cruiser 600 FS“, ki ga proizvaja družba Syngenta) za tretiranje semen sladkorne pese.

22

Z dopisi z dne 7. decembra 2018 so bile za setev semen, tretiranih s tema sredstvoma, in sicer semen sladkorne pese, korenja, solate, endivije, rdečega radiča in radiča vrste Cichorium intybus L. Pan di Zucchero, izdana še štiri druga začasna dovoljenja za dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo ti aktivni snovi.

23

Tožeče stranke v postopku v glavni stvari so 21. januarja 2019 pri predložitvenem sodišču vložile tožbo za zadržanje izvršitve in odpravo teh dovoljenj.

24

Tožeče stranke v postopku v glavni stvari v bistvu trdijo, da sta se ta neonikotinoida začela vse pogosteje uporabljati prek tehnike tretiranja semen, tako da se, namesto da bi bila škropljena po kmetijskih rastlinah, preventivno naneseta na semena pred setvijo. Kmetje naj bi tako kupovali semena, ki so že bila tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo ti aktivni snovi, ne glede na to, ali je bila prisotnost žuželk, ki se poskušajo s temi sredstvi odstraniti, dokazana ali ne.

25

Po navedbah tožečih strank v postopku v glavni stvari sta tako Evropski parlament kot Komisija izrazila pomisleke v zvezi s tem, da države članice vedno pogosteje uporabljajo odstopanje iz člena 53(1) Uredbe št. 1107/2009, ki naj bi se zlorabljalo za podeljevanje nujnih dovoljenj za več let, kljub temu, da naj ne bi bilo nikakršne izkazane nevarnosti za kmetijske rastline, in to zato, da bi se regulirala rast rastlin ali olajšalo njihovo spravilo ali skladiščenje. Glede na nova znanstvena spoznanja o toksičnih učinkih klotianidina in tiametoksama na čebele naj bi Komisija prepovedala prodajo in zunanjo uporabo semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo ti aktivni snovi.

26

Ministre des Classes moyennes, des Indépendants, des PME, de l’Agriculture et de l’Intégration sociale, chargé des Grandes villes (minister za srednje sloje, samozaposlene, MSP, kmetijstvo in socialno vključevanje, pristojen za večja mesta) je pred predložitvenim sodiščem med drugim navedel, da tožeče stranke v postopku v glavni stvari niso dokazale upoštevnosti podatkov, na katere se sklicujejo, in poleg tega niso predložile nobenega elementa, ki bi upravičeval prepoved uporabe teh sredstev pod pogoji, določenimi v zadevnih dovoljenjih.

27

Predložitveno sodišče dvomi tako o področju uporabe člena 53 Uredbe št. 1107/2009 kot o obsegu odstopanja, določenega v tem členu.

28

V teh okoliščinah je Conseil d’État (državni svet, Belgija) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:

29

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 53(1) Uredbe št. 1107/2009 razlagati tako, da državi članici omogoča, da ob upoštevanju pogojev, ki jih ta člen določa, dovoli dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, da bi se ta uporabljala za tretiranje semen, ter dajanje v promet in uporabo semen, tretiranih s temi sredstvi, kadar sta bila dajanje v promet in uporaba semen, tretiranih z navedenimi sredstvi, z izvedbeno uredbo izrecno prepovedana.

30

Opozoriti je treba, da sta bila – kot je bilo pojasnjeno v točkah 19 in 20 te sodbe – dajanje v promet in uporaba na prostem semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo med drugim aktivni snovi klotianidin in tiametoksam, ki sta predmet dovoljenj iz postopka v glavni stvari, prepovedana z Izvedbeno uredbo 2018/784 in z Izvedbeno uredbo 2018/785.

31

Natančneje, ti izvedbeni uredbi vsaka v svojem členu 2 določata, da se semena, tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo ti aktivni snovi, ne dajejo na trg ali uporabljajo, razen če so semena namenjena za uporabo izključno v trajnih rastlinjakih in če kmetijske rastline ostanejo v trajnem rastlinjaku skozi svoj celoten življenjski cikel.

32

Taka omejitev uporabe teh aktivnih snovi na trajne rastlinjake, ki povzroči, da se prepreči zasaditev kmetijske rastline zunaj rastlinjaka, je upravičena, kot je razvidno iz uvodnih izjav 11 in 13 navedenih izvedbenih uredb, zaradi tveganj za čebele, ki jih pomenijo semena, tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo navedeni aktivni snovi, in zaradi potrebe po zagotovitvi ravni varnosti in zaščite, ki je skladna z visoko ravnjo zaščite zdravja živali, za katero si prizadeva Unija.

33

Vprašanji predložitvenega sodišča se tako nanašata na možnost, da se dovolita dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, da bi se z njimi tretirala semena, ter dajanje v promet in uporaba semen, tretiranih s temi sredstvi, z odstopanjem od izrecnega ukrepa za prepoved uporabe, sprejetega na podlagi člena 49(2) Uredbe št. 1107/2009.

34

Najprej je treba poudariti, da člen 53(1) Uredbe št. 1107/2009 pomeni odstopanje od splošnega pravila, določenega v členu 28(1) te uredbe, v skladu s katerim se fitofarmacevtsko sredstvo ne da v promet in se ne uporabi, če ga zadevna država članica ni registrirala v skladu s to uredbo. V skladu z ustaljeno sodno prakso pa je treba odstopanje razlagati ozko (glej v tem smislu sodbo z dne 4. marca 2021, Agrimotion, C‑912/19, EU:C:2021:173, točka 28).

35

Poleg tega je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 25. julija 2018, Confédération paysanne in drugi, C‑528/16, EU:C:2018:583, točka 42 in navedena sodna praksa).

36

Najprej, kar zadeva besedilo člena 53(1) Uredbe št. 1107/2009, je treba ugotoviti, da iz njega izhaja, da se ta določba uporablja „z odstopanjem od člena 28“ te uredbe.

37

V zvezi s tem je treba navesti, da člen 28(1) te uredbe določa, da se fitofarmacevtsko sredstvo ne da v promet in se ne uporabi, če ga zadevna država članica ni registrirala v skladu z navedeno uredbo, v členu 28(2) te uredbe pa so navedeni primeri, v katerih se registracija ne zahteva.

38

V skladu s členom 29(1)(a) Uredbe št. 1107/2009 se za registracijo fitofarmacevtskega sredstva iz člena 28(1) te uredbe zlasti zahteva, da so aktivne snovi, ki ga sestavljajo, odobrene.

39

Iz tega sledi, da člen 53(1) Uredbe št. 1107/2009 državam članicam dovoljuje, da ob upoštevanju pogojev, ki jih ta člen določa, dovolijo dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo snovi, ki niso zajete z uredbo o odobritvi. Nasprotno pa iz besedila te določbe ni mogoče sklepati, da lahko te države članice tako odstopijo od predpisov Unije, katerih namen je izrecno prepovedati dajanje v promet in uporabo semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi.

40

V zvezi s tem je treba navesti, da je v skladu z uvodno izjavo 33 Uredbe št. 1107/2009 zakonodajalec Unije semenom, tretiranim s fitofarmacevtskimi sredstvi, posvetil „posebno določbo“ te uredbe, to je člen 49 navedene uredbe. V skladu z drugim odstavkom tega člena se v primeru utemeljenih pomislekov, da semena, tretirana s fitofarmacevtskimi sredstvi, registriranimi za to uporabo v eni državi članici, verjetno resno ogrožajo zdravje ljudi ali živali oziroma okolje in da tega tveganja ni mogoče v zadostni meri preprečiti z ukrepi, ki jih je sprejela zadevna država članica ali so jih sprejele zadevne države članice, nemudoma izvedejo ukrepi za omejitev ali prepoved uporabe in/ali prodaje teh tretiranih semen.

41

Ukrepi, sprejeti na podlagi člena 49 Uredbe št. 1107/2009, so torej posebni ukrepi glede semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi. Ugotoviti pa je treba, da iz besedila člena 53(1) Uredbe št. 1107/2009 ne izhaja, da ta člen pomeni odstopanje od člena 49(2) te uredbe ali od ukrepov, sprejetih na podlagi tega člena 49(2), saj se navedeni člen 53(1) sklicuje zgolj na člen 28 navedene uredbe.

42

Dalje, kar zadeva kontekst člena 53(1) Uredbe št. 1107/2009, je treba navesti, da je zakonodajalec Unije v uvodni izjavi 32 te uredbe omenil možnost držav članic, da v izjemnih primerih dovolijo registracijo fitofarmacevtskih sredstev, ki niso v skladu s pogoji iz navedene uredbe.

43

Čeprav iz te uvodne izjave izhaja, da je ta zakonodajalec nameraval državam članicam dovoliti registracijo fitofarmacevtskih sredstev ali, v obravnavani zadevi, semen, tretiranih s takimi sredstvi, ki ne izpolnjujejo pogojev iz te uredbe, pa iz navedene uvodne izjave nikakor ne izhaja volja zakonodajalca, da jim dovoli odstopanje od izrecne prepovedi takih semen.

44

Poleg tega je treba ugotoviti, da razlago člena 53(1) Uredbe št. 1107/2009, navedeno v točki 39 te sodbe, podpira to, da morajo države članice na podlagi člena 14(1) Direktive 2009/128 sprejeti vse potrebne ukrepe za spodbujanje varstva rastlin pred škodljivimi organizmi z nizko uporabo pesticidov, pri čemer, kadar je to mogoče, morajo dajati prednost nekemičnim metodam, tako da poklicni uporabniki pesticidov preidejo na prakse in sredstva, ki med razpoložljivimi sredstvi za zatiranje enakega škodljivega organizma predstavljajo najmanjše tveganje za zdravje ljudi in okolje.

45

Nazadnje, treba je navesti, da so bili ukrepi za prepoved uporabe, določeni z izvedbenima uredbama št. 2018/784 in št. 2018/785, sprejeti ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi varnosti in zaščite, ki je skladna z visoko ravnjo zaščite zdravja živali, za katero si prizadeva Unija, kot je navedeno v uvodnih izjavah 11 teh izvedbenih uredb.

46

Take prepovedi tako ustrezajo cilju Uredbe št. 1107/2009, ki je, kot je pojasnjeno v členu 1(3) in (4) te uredbe in kot izhaja iz uvodne izjave 8 navedene uredbe, zlasti zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in živali ter okolja.

47

V zvezi s tem je treba opozoriti, da te določbe temeljijo na previdnostnem načelu, ki je eno od temeljev politike varstva visoke ravni, za katero si Unija prizadeva na področju okolja v skladu s členom 191(2), prvi pododstavek, PDEU, da bi se preprečilo, da bi aktivne snovi ali sredstva, dana v promet, škodila zdravju ljudi in živali ali okolju.

48

Poleg tega je treba ugotoviti, kot je navedeno v uvodni izjavi 24 Uredbe št. 1107/2009, da morajo določbe, ki urejajo registracijo, zagotavljati visok standard varstva ter da bi pri izdaji registracije za fitofarmacevtska sredstva cilj varovanja zdravja ljudi in živali ter okolja „moral biti pomembnejši“ kot cilj izboljšanja rastlinske pridelave (glej po analogiji sodbo z dne 5. maja 2022, R. en R. (Kmetijska uporaba neregistriranega sredstva), C‑189/21, EU:C:2022:360, točki 42 in 43).

49

Zato bi bilo treba, kot je pojasnjeno v tej uvodni izjavi, pred dajanjem v promet dokazati ne le, da fitofarmacevtska sredstva nedvomno koristijo rastlinski pridelavi, ampak tudi, da nimajo nobenega škodljivega vpliva na zdravje ljudi ali živali.

50

Če pa bi bilo treba člen 53(1) Uredbe št. 1107/2009 razlagati tako, da dovoljuje dajanje v promet in uporabo semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, čeprav je bil v zvezi s tem dajanjem v promet in uporabo po presoji Evropske agencije za varnost hrane določen izrecen ukrep za prepoved uporabe, bi bila taka razlaga na eni strani v nasprotju s ciljem te uredbe, kot je pojasnjen v točkah 46 in 47 te sodbe. Na drugi strani bi ta razlaga dajala prednost izboljšanju rastlinske pridelave pred preprečevanjem tveganj za zdravje ljudi in živali ter za okolje, ki bi jih lahko povzročila uporaba semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, katerih škodljivost je bila dokazana, kar bi bilo v nasprotju s preudarki, navedenimi v točki 48 te sodbe.

51

Glede tega je treba poudariti, da Komisija, kadar sprejme ukrepe za prepoved uporabe, kot so ukrepi, določeni z izvedbenima uredbama 2018/784 in 2018/785, upošteva stroge pogoje in to stori le, če lahko semena, tretirana s takimi fitofarmacevtskimi sredstvi, pomenijo resno tveganje za okolje in zdravje ljudi ali živali.

52

Kot je navedeno v uvodni izjavi 6 Izvedbene uredbe 2018/784, je namreč Evropska agencija za varnost hrane v zvezi z večino kmetijskih rastlin ugotovila visoka akutna tveganja za čebele zaradi fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo aktivno snov klotianidin, zlasti zaradi izpostavljenosti prek prahu in zaradi možnosti zaužitja ostankov v kontaminiranem pelodu in nektarju. V uvodni izjavi 13 Izvedbene uredbe 2018/785 so poudarjena tudi tveganja za čebele, ki izvirajo iz semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo tiametoksam.

53

Poleg tega je treba dodati, da razlaga člena 53(1) Uredbe št. 1107/2009 ne velja le za dajanje v promet in uporabo semen, tretiranih s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki sta bila z izvedbenima uredbama izrecno prepovedana, in sicer v obravnavani zadevi za uporabo teh semen za setev, ampak tudi za dajanje takih fitofarmacevtskih sredstev v promet za tretiranje navedenih semen.

54

Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 53(1) Uredbe št. 1107/2009 razlagati tako, da državi članici ne omogoča, da dovoli dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, da bi se ta uporabljala za tretiranje semen, ter dajanje v promet in uporabo semen, tretiranih s temi sredstvi, kadar sta bila dajanje v promet in uporaba semen, tretiranih z navedenimi sredstvi, z izvedbeno uredbo izrecno prepovedana.

55

Ob upoštevanju odgovora na prvo in drugo vprašanje ni treba odgovoriti na tretje, četrto in peto vprašanje.

56

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS

je treba razlagati tako, da

državi članici ne omogoča, da dovoli dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, da bi se ta uporabljala za tretiranje semen, ter dajanje v promet in uporabo semen, tretiranih s temi sredstvi, kadar sta bila dajanje v promet in uporaba semen, tretiranih z navedenimi sredstvi, z izvedbeno uredbo izrecno prepovedana.