1.

Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe je vložilo Curtea de Apel București (višje sodišče v Bukarešti, Romunija) v okviru spora med Bursa Română de Mărfuri SA (v nadaljevanju: BRM) in Autoritatea Națională de Reglementare în domeniul Energiei (ANRE) (nacionalni regulativni organ za energijo, Romunija (ANRE)) zaradi zavrnitve zadnjenavedenega, da družbi BRM izda dovoljenje za organizacijo in upravljanje centraliziranih trgov električne energije.

2.

Vprašanja za predhodno odločanje, ki so predmet teh ciljno usmerjenih sklepnih predlogov, se po eni strani nanašajo na vprašanje, ali Uredba (EU) 2019/943 ( 2 ), ki se razlaga ob upoštevanju Direktive (EU) 2019/944 ( 3 ), državam članicam prepoveduje izdajo enega samega dovoljenja za organizacijo in upravljanje trgov električne energije ter jim nalaga, da odpravijo obstoječi pravni monopol na teh trgih, ter po drugi strani na vprašanje, ali se načela svobodne konkurence, določena v tej uredbi, uporabljajo za operaterja trga električne energije, ob upoštevanju tudi pojma „trgi električne energije“, ki je v navedeni uredbi opredeljen z napotitvijo na navedeno direktivo.

3.

Člen 1 Uredbe 2019/943, naslovljen „Predmet urejanja in področje uporabe“, določa:

„Namen te uredbe je:

[…]

[…]“.

4.

Člen 2 te uredbe vsebuje naslednje opredelitve pojmov:

„Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]

[…]

[…]“.

5.

Člen 3 navedene uredbe, naslovljen „Načela, ki se nanašajo na delovanje trgov električne energije“, določa:

„Države članice, regulativni organi, operaterji prenosnih sistemov, operaterji distribucijskih sistemov, operaterji trgov in pooblaščeni operaterji zagotovijo, da trgi električne energije delujejo na podlagi naslednjih načel:

[…]

[…]

[…]“.

6.

Člen 10 te uredbe, naslovljen „Tehnične trgovalne omejitve“, v odstavkih 4 in 5 določa:

„4.   Regulativni organi ali […] imenovani pristojni organi[] določijo politike in ukrepe, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju, ki bi lahko prispevali k posredno omejenemu oblikovanju cen na veleprodajnem trgu, vključno z omejitvijo ponudb v povezavi z aktiviranjem izravnalne energije, mehanizmov za zmogljivost, ukrepov operaterjev prenosnih sistemov in ukrepov za preverjanje tržnih izidov, ali k preprečevanju zlorab vodilnega položaja ali neučinkovito določenih trgovalnih območij.

5.   Ko regulativni organ ali imenovani pristojni organ identificira politiko ali ukrep, ki bi lahko omejil veleprodajno oblikovanje cen, sprejme vse ustrezne ukrepe za preprečitev ali, če to ni mogoče, ublažitev učinka te politike ali ukrepa na ponudbeno dogajanje. […]“.

7.

Člen 2 Direktive 2019/944 vsebuje naslednjo opredelitev:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

[…]

[…]“.

8.

Direktiva 2019/944 je v skladu s svojim členom 72 z učinkom od 1. januarja 2021 razveljavila in nadomestila Direktivo 2009/72/ES ( 5 ), pri čemer se večina določb te nove direktive v skladu s členom 73 prve direktive uporablja od navedenega datuma.

9.

Člen 4 Uredbe (EU) 2015/1222 ( 6 ), naslovljen „Določitev IOTEE in preklic določitve“, v odstavku 1 določa:

„Vsaka država članica, ki je z električno energijo povezana s trgovalnim območjem druge države članice, zagotovi, da je […] določen en ali več IOTEE za izvajanje enotnega spajanja trgov za dan vnaprej in/ali znotraj dneva. […]“.

10.

Člen 5 te uredbe, naslovljen „Določitev IOTEE v primeru državnega pravnega monopola za storitve trgovanja“, določa:

„1.   Če v državi članici ali trgovalnem območju države članice v času začetka veljavnosti te uredbe že obstaja državni pravni monopol za storitve trgovanja za dan vnaprej in znotraj dneva, ki izključuje določitev več kot enega IOTEE, mora zadevna država članica obvestiti Komisijo v dveh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe in lahko zavrne določitev več kot enega IOTEE na trgovalno območje.

[…]

2.   Za namene te uredbe se šteje, da državni pravni monopol obstaja, če nacionalno pravo izrecno določa, da lahko storitve trgovanja za dan vnaprej in znotraj dneva v državi članici ali na trgovalnem območju države članice opravlja največ en subjekt.

3.   Komisija […] dve leti po začetku veljavnosti te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo […]. Komisija lahko na podlagi navedenega poročila in če meni, da ni utemeljitve za nadaljevanje državnih pravnih monopolov […], prouči ustrezne zakonodajne ali druge ustrezne ukrepe za dodatno povečanje konkurence in trgovanja med državami članicami in znotraj njih. […]“.

11.

Člen 10(2)(f) Legea energiei electrice şi a gazelor naturale nr. 123/2012 ( 7 ) določa:

„Pristojni organ izda dovoljenja za:

[…]

12.

BRM je družba, ki ima na podlagi romunskega prava splošno pristojnost za upravljanje trgov v javnem interesu.

13.

Ta družba je 20. avgusta 2020 pri organu ANRE zaprosila za izdajo dovoljenja za organizacijo in upravljanje centraliziranih trgov električne energije. ( 8 )

14.

Ker je organ ANRE to prošnjo zavrnil z obrazložitvijo, da je bilo edino razpoložljivo dovoljenje v skladu s členom 10(2)(f) zakona št. 123/2012 podeljeno družbi OPCOM, je družba BRM pri Curtea de Apel Bucureşti (višje sodišče v Bukarešti), to je predložitvenem sodišču, vložila pritožbo, s katero je predlagala, naj se organu ANRE naloži, da ji izda zaprošeno dovoljenje. Federaţia Europeană a Comercianţilor de Energie (Evropsko združenje trgovcev z energijo, Romunija) je intervenirala v tem sporu.

15.

Družba BRM je v bistvu trdila, da mora organ ANRE v skladu z Uredbo 2019/943 v povezavi z Direktivo 2019/944 preprečiti kakršen koli monopol na centraliziranih trgih električne energije, medtem ko je zadnjenavedeni odgovoril, da je bilo na datum začetka veljavnosti zakona št. 123/2012 dovoljenje za upravljanje teh trgov že veljavno podeljeno družbi OPCOM na podlagi Uredbe 2015/1222 in da nobena določba Uredbe 2019/943 državam članicam ne nalaga, da imenujejo več operaterjev, katerih naloga je organiziranje in upravljanje navedenih trgov.

16.

V teh okoliščinah je Curtea de Apel București (višje sodišče v Bukarešti) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

17.

Pisna stališča so predložile družba BRM, romunska, grška, italijanska in ciprska vlada ter Evropska komisija. Družba BRM, Evropsko združenje trgovcev z energijo, romunska in grška vlada ter Komisija so na obravnavi 22. junija 2022 tudi ustno predstavili stališča.

18.

V skladu s predlogom Sodišča se bom v teh sklepnih predlogih osredotočil na analizo prvega in drugega vprašanja za predhodno odločanje.

19.

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo 2019/943, zlasti njen člen 1(b) in člen 3, ob upoštevanju določb Direktive 2019/944 razlagati tako, da državam članicam od začetka njene veljavnosti prepoveduje izdajo enega samega dovoljenja za organizacijo in upravljanje trgov električne energije ter da jim nalaga, naj odpravijo obstoječi pravni monopol na tem področju.

20.

V zvezi s tem je treba poudariti, da v Romuniji člen 10(2)(f) zakona št. 123/2012 določa, da se lahko operaterju trga električne energije podeli samo eno dovoljenje, in da je organ ANRE to dovoljenje podelil družbi OPCOM. Dejavnost, ki jo zajema to dovoljenje, je med drugim upravljanje centraliziranega trga električne energije, ki se nanaša predvsem na upravljanje dveh vrst trgovanja med prodajalci in kupci električne energije: po eni strani kratkoročnih transakcij, in sicer pogodb o dobavi električne energije še istega dne ali naslednji dan, ter po drugi strani dolgoročnih transakcij, in sicer pogodb o dobavi električne energije z daljšo zapadlostjo.

21.

Na prvem mestu, ugotavljam, da Uredba 2019/943 in Direktiva 2019/944, ( 9 ) ki določata splošna načela v zvezi z delovanjem trgov električne energije, ne določata posebnih pravil o storitvah trgovanja med prodajalci in kupci na teh trgih.

22.

Po eni strani namreč člen 1(b) in (c) ter člen 3 te uredbe, na katera se sklicuje družba BRM, ker od nacionalnih regulativnih organov zahtevata, da spodbujajo konkurenco med operaterji trgov električne energije, sama po sebi ne nasprotujeta obstoju monopola nad organizacijo in upravljanjem centraliziranih trgov električne energije. Po drugi strani takega učinka nima niti člen 10(4) in (5) navedene uredbe, na katerega se prav tako sklicuje družba BRM, ker so s temi določbami pristojni organi pozvani, naj določijo politike in ukrepe, ki bi lahko prispevali k posredno omejenemu oblikovanju cen na veleprodajnem trgu, in naj, ko so opredelili tako politiko ali ukrep, sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečitev ali ublažitev učinka take politike ali ukrepa.

23.

Na drugem mestu, opozarjam, da Uredba 2015/1222 določa pravila o imenovanju operaterjev trga električne energije (IOTEE), da se zagotovi enotno spajanje trgov za dan vnaprej ali znotraj dneva.

24.

V skladu s členom 4 te uredbe se lahko vsak kandidat, ki izpolnjuje merila iz navedene uredbe, imenuje za IOTEE, takšno imenovanje pa se lahko zavrne le, če merila za imenovanje niso izpolnjena, ali v primeru iz člena 5(1) navedene uredbe.

25.

Člen 5(1), prvi pododstavek, iste uredbe določa odstopanje, ki državam članicam omogoča, da ohranijo državni pravni monopol za storitve trgovanja z električno energijo za dan vnaprej in znotraj dneva. To odstopanje se uporablja samo za storitve za dan vnaprej in znotraj dneva in ga je treba, tako kot vsako odstopanje, razlagati ozko. ( 10 ) Zato ga ni mogoče razširiti na druge trge električne energije, kot je trg storitev dolgoročnega trgovanja.

26.

Skratka, čeprav je ohranitev pravnega monopola za storitve trgovanja z električno energijo za dan vnaprej in znotraj dneva lahko utemeljena v smislu člena 5(1), prvi pododstavek, Uredbe 2015/1222, ni v zvezi s tem z zakonodajo Unije o notranjem trgu električne energije, zlasti z Uredbo 2019/943 in Direktivo 2019/944, določeno nobeno pravilo glede ohranitve pravnega monopola za storitve dolgoročnega trgovanja z električno energijo. ( 11 )

27.

Vendar se glede na to, da razlaga zakonodaje Unije o trgih električne energije ni odločilna glede zakonitosti pravnega monopola za storitve dolgoročnega trgovanja z električno energijo, postavlja vprašanje, ali tak monopol ne pomeni omejevanja svobode ustanavljanja iz člena 49 PDEU ali, kjer je to ustrezno, svobode opravljanja storitev iz člena 56 PDEU, ( 12 ) in če je odgovor pritrdilen, ali je upravičen z razlogom v javnem interesu in sorazmeren.

28.

V skladu s sodno prakso Sodišča je treba za omejevanje svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev šteti vse ukrepe, s katerimi se prepoveduje, ovira ali zmanjšuje privlačnost uresničevanja teh svoboščin. ( 13 )

29.

Ker v skladu z nacionalnim pravom podjetja iz drugih držav članic ne morejo opravljati storitev posredovanja pri trgovanju z energijo na dolgoročnem trgu v Romuniji, in sicer prek poslovne enote v tej državi članici ali čezmejno, ker ne morejo pridobiti dovoljenja za to, je mogoče tako ureditev, na podlagi katere za opravljanje neke gospodarske dejavnosti velja sistem izključnosti, šteti za omejevanje svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev.

30.

Zato se lahko člen 10(2)(f) zakona št. 123/2012 šteje za združljiv s členom 49 PDEU ali členom 56 PDEU le, če se izkaže, da je utemeljen z nujnim razlogom v splošnem interesu in sorazmeren z zastavljenim ciljem.

31.

Ker pa predložitveno sodišče ni postavilo tega vprašanja, v tem smislu ni predložilo informacij o legitimnem razlogu, ki bi lahko morebiti upravičil omejevanje zgoraj navedenih svoboščin. ( 14 ) V teh okoliščinah menim, da se Sodišče ne more izreči o takem vprašanju, še manj pa o posledičnem vprašanju nujnosti in sorazmernosti tega omejevanja svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev.

32.

Zato predlagam, naj se na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba Uredbo 2019/943, zlasti njen člen 1(b) in člen 3, ob upoštevanju določb Direktive 2019/944 razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki v skladu s členom 5(1), prvi pododstavek, Uredbe 2015/1222 dovoljuje eno samo dovoljenje za storitve trgovanja z električno energijo za dan vnaprej in znotraj dneva. Poleg tega je treba to ureditev razlagati tako, da ne nasprotuje ohranitvi pravnega monopola za storitve dolgoročnega trgovanja z električno energijo, katerega zakonitost bo treba presojati zlasti glede na načeli svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev iz členov 49 in 56 PDEU.

33.

Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo 2019/943, zlasti njen člen 1(b) in (c) ter člen 3, razlagati tako, da se načela svobodne konkurence uporabljajo za operaterja trga električne energije. V zvezi s tem se to sodišče sprašuje tudi, ali je v zvezi s tem upoštevno dejstvo, da je pojem „trgi električne energije“ iz člena 2, točka 40, te uredbe opredeljen z napotitvijo na opredelitev istega pojma v členu 2, točka 9, Direktive 2019/944.

34.

Glede na številne opredelitve in navzkrižna sklicevanja, zlasti v Uredbi 2019/943 in Direktivi 2019/944, se mi zdi, da se določbe te uredbe nanašajo na operaterje trga električne energije, kot je družba OPCOM.

35.

Imenovani operater trga električne energije ali IOTEE namreč spada bodisi v opredelitev pojma „operater trga“ v smislu člena 2, točka 7, Uredbe 2019/943, ki pomeni „subjekt, ki zagotavlja storitve ujemanja prodajnih in nakupnih ponudb za električno energijo“, ( 15 ) bodisi v širšo opredelitev pojma „udeleženec na trgu“ v smislu člena 2, točka 25, te uredbe, ki pomeni „fizično ali pravno osebo, ki kupuje, prodaja ali proizvaja električno energijo in ki je vključen v agregiranje ali ki je operater storitev prilagajanja odjema ali shranjevanja, vključno z oddajo naročil za trgovanje, na enem ali več trgov z električno energijo, vključno z izravnalnimi trgi z energijo“. ( 16 )

36.

Zato predlagam, naj se na drugo vprašanje za predhodno odločanje odgovori, da je treba Uredbo 2019/943, zlasti njen člen 1(b) in (c) ter člen 3, razlagati tako, da se navedena načela svobodne konkurence uporabljajo za operaterja trga električne energije.

37.

Ob upoštevanju zgornjih preudarkov Sodišču predlagam, naj na vprašanja za predhodno odločanje, ki jih je postavilo Curtea de Apel Bucureşti (višje sodišče v Bukarešti, Romunija), odgovori: