1.

„Vaša zasebnost nam veliko pomeni. Za izboljšanje uporabniške izkušnje uporabljamo piškotke. Prosimo, preglejte nastavitve zasebnosti. Sprejmi vse/Nastavitve. Podrobno preberite našo politiko varstva zasebnosti in politiko uporabe piškotkov.“ ( 2 )

2.

Podobno sporočilo se pojavi ob obisku katere koli spletne strani.

3.

To izhaja iz Splošne uredbe o varstvu podatkov (v nadaljevanju: SUVP) ( 3 ), ki je postala glavni instrument za varstvo osebnih podatkov v Evropski uniji.

4.

Ali se SUVP pojavlja tudi v postopkih, ki potekajo pred nacionalnimi sodišči? Natančneje, ali se uporablja v zvezi z obveznostmi razkritja v civilnem postopku, ki poteka pred nacionalnim sodiščem? Če je tako, kakšne so obveznosti, ki v zvezi s tem nastanejo za ta sodišča? To so vidiki, ki jih mora Sodišče pojasniti v tej zadevi.

5.

Navedeni vidiki so bili izpostavljeni v zadevi, o kateri odloča predložitveno sodišče, Högsta domstolen (vrhovno sodišče, Švedska). Dejansko stanje v tej zadevi je mogoče povzeti, kot je navedeno v nadaljevanju. Družba Norra Stockholm Bygg AB (v nadaljevanju: Fastec), pritožnica v postopku v glavni stvari, je za družbo Per Nycander AB (v nadaljevanju: Nycander), nasprotno stranko v postopku v glavni stvari, izvedla gradnjo poslovne stavbe. Uslužbenci, ki so izvajali dela po pogodbi, so svojo prisotnost za davčne namene evidentirali v elektronski evidenci delovnega časa zaposlenih. Evidenco je vodila družba Entral AB, ki je delovala v imenu družbe Fastec.

6.

Postopek v glavni stvari se je začel zaradi spora v zvezi s plačilom za opravljeno delo. Družba Nycander je izpodbijala zahtevek družbe Fastec za plačilo (v višini nekaj več kot 2.000.000 švedskih kron (SEK), približno 190.133 EUR), pri čemer je trdila, da je družba Fastec za delo porabila manj časa, kot traja obdobje, za katero zahteva plačilo.

7.

Da bi družba Nycander dokazala resničnost te trditve, je predlagala, naj družba Entral predloži evidenco delovnega časa zaposlenih, ki jo je ta vodila za družbo Fastec. Družba Fastec je temu predlogu nasprotovala in trdila, da bi tako razkritje pomenilo kršitev SUVP, ker so bili zahtevani podatki zbrani za drug namen in jih ni mogoče uporabiti kot dokaz v postopku v glavni stvari.

8.

Tingsrätt (okrožno sodišče, Švedska) je družbi Entral naložilo predložitev zadevne evidence, to odločitev pa je po pritožbi potrdilo tudi Svea hovrätt (višje sodišče v Stockholmu, Švedska).

9.

Družba Fastec je zoper odločitev Svea hovrätt (višje sodišče v Stockholmu) vložila pritožbo pri Högsta domstolen (vrhovno sodišče), s katero je zadnjenavedenemu sodišču predlagala, naj to zavrne predlog družbe Nycander za razkritje ali, podredno, odredi predložitev anonimizirane različice evidence delovnega časa zaposlenih. V okviru tega postopka je Högsta domstolen (vrhovno sodišče) Sodišču predložilo predlog za sprejetje predhodne odločbe z naslednjima vprašanjema:

10.

Med postopkom so pisna stališča Sodišču predložile družba Fastec, češka, poljska in švedska vlada ter Evropska komisija. Družba Nycander, poljska in švedska vlada ter Komisija so na obravnavi, ki je potekala 27. junija 2022, ustno predstavile stališča.

11.

Člen 5 SUVP določa načela, ki jih je treba spoštovati pri vsaki obdelavi osebnih podatkov:

„1.   Osebni podatki so:

2.   Upravljavec je odgovoren za skladnost z odstavkom 1 in je to skladnost tudi zmožen dokazati (‚odgovornost‘).“

12.

Člen 6 SUVP, naslovljen „Zakonitost obdelave“, v odstavkih 1, 3 in 4 določa:

„1.   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

[…]

[…]

[…]

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je ta v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe, med drugim: splošne pogoje, ki urejajo zakonitost obdelave podatkov s strani upravljavca; vrste podatkov, ki se obdelujejo; zadevne posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; subjekte, katerim se osebni podatki lahko razkrijejo, in namene, za katere se lahko razkrijejo; omejitve namena; obdobja hrambe; ter dejanja obdelave in postopke obdelave, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, kot tiste za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

4.   Kadar obdelava podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili osebni podatki zbrani, ne temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na pravu Unije ali pravu države članice, kar predstavlja potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23(1), upravljavec, da bi ocenil, ali je obdelava za drug namen združljiva z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, med drugim upošteva:

13.

Dalje, člen 23(1) SUVP ureja omejitve pravic in obveznosti, ki izhajajo iz SUVP:

„1.   Pravo Unije ali pravo države članice, ki velja za upravljavca ali obdelovalca podatkov, lahko z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz členov 12 do 22 in člena 34, pa tudi člena 5, kolikor njegove določbe ustrezajo pravicam in obveznostim iz členov 12 do 22, če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje:

[…]

[…]“

14.

Člen 2, prvi odstavek, poglavja 38 rättegångsbalken (zakonik o sodnem postopku, v nadaljevanju: RB) določa, da mora vsakdo, ki razpolaga s pisno listino, za katero je mogoče šteti, da ima dokazno moč, to listino predložiti. Drugi odstavek iste določbe predpisuje izjeme od navedene obveznosti, ki med drugim veljajo za odvetnike, zdravnike, psihologe, duhovnike in druge uradnike, ki jim je bila informacija zaupana pri opravljanju njihovega poklica ali enakovredne dejavnosti. Člen 4 poglavja 38 RB, dalje, sodišču podeljuje pristojnost za izdajo odredbe o razkritju pisne listine kot dokaza.

15.

Po navedbah predložitvenega sodišča mora sodišče pri preučitvi, ali mora oseba obvezno predložiti listino, pretehtati upoštevnost dokazov glede na interes nasprotne stranke, da se navedena informacija ne objavi. Vendar predložitveno sodišče pojasnjuje, da to ne vključuje upoštevanja zasebne narave razkritih informacij.

16.

SUVP je glavni akt Unije, ki ureja varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov. SUVP je bila za razliko od svoje predhodnice, Direktive 95/46/ES ( 4 ), sprejeta na podlagi člena 16 PDEU. ( 5 ) V skladu z navedeno pravno podlago je zakonodajalcu Unije podeljeno pooblastilo za varovanje temeljne pravice do varstva osebnih podatkov iz člena 8(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). ( 6 )

17.

SUVP v zvezi z obdelavo osebnih podatkov določa, da je za skladnost obdelave odgovoren „upravljavec“ podatkov. ( 7 ) Zato je treba za vsako dejanje obdelave osebnih podatkov najprej ugotoviti, kdo je upravljavec podatkov.

18.

V skladu s členom 4, točka 7, SUVP je upravljavec podatkov fizična ali pravna oseba, javni organ, agencija ali drugo telo, ki določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov.

19.

V obravnavani zadevi sta bili opravljeni dve ločeni dejanji obdelave osebnih podatkov. Prvo dejanje obdelave je povezano z elektronsko evidenco delovnega časa zaposlenih, ki jo je v imenu družbe Fastec vodila družba Entral, saj je morala prvonavedena družba v skladu s švedsko zakonodajo zbirati podatke o številu opravljenih delovnih ur za davčne namene. V tem okviru je jasno, da je družba Fastec upravljavec, družba Entral pa obdelovalec podatkov. ( 8 )

20.

Ni sporno, da je bilo to prvo dejanje obdelave podatkov v skladu s SUVP. Konkretno, člen 6(1)(c) SUVP določa, da je obdelava osebnih podatkov dovoljena, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, v tem primeru za družbo Fastec. ( 9 ) Če bi se ugotovilo, da je bilo to prvo dejanje obdelave z vidika SUVP nezakonito, bi bila seveda nezakonita tudi ponovna obdelava teh podatkov za drug namen. ( 10 )

21.

V obravnavani zadevi pa je zanimivo drugo dejanje obdelave (za drug namen) istih podatkov, ki so bili prvotno zbrani za davčne namene. Nov namen je namreč razkritje evidence delovnega časa zaposlenih, ki naj bi jo družba Entral predložila kot dokaz v civilnem postopku, ki poteka v sporu med družbama Fastec in Nycander. Predložitev te evidence za namene civilnega postopka bi nujno vključevala obdelavo osebnih podatkov.

22.

V okviru drugega dejanja obdelave se vlogi, ki ju predvideva SUVP, glede na prvo dejanje obdelave spremenita. Pri tem je najpomembneje, da nacionalno sodišče z izdajo odredbe, s katero je družbi Entral naložilo predložitev evidence delovnega časa zaposlenih (v nadaljevanju: odredba o razkritju), prevzame vlogo subjekta, ki določa namene in sredstva drugega dejanja obdelave. ( 11 ) To sodišče je torej postalo upravljavec podatkov. ( 12 )

23.

V okviru drugega dejanja obdelave podatkov bi bilo mogoče šteti, da je družba Fastec ohranila vlogo upravljavca ali pa da se je njena vloga spremenila in je zdaj skupaj z družbo Nycander uporabnik podatkov. ( 13 ) Tudi če bi družba Fastec skupaj z nacionalnim sodiščem ohranila vlogo upravljavca, ( 14 ) to ne bi vplivalo na obveznosti, ki jih ima nacionalno sodišče kot upravljavec. ( 15 ) Nazadnje, vloga družbe Entral ostaja nespremenjena. Ta družba je še vedno obdelovalec in še naprej obdeluje iste osebne podatke, čeprav to zdaj počne v imenu novega upravljavca, to je nacionalnega sodišča.

24.

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali lahko nacionalno sodišče v skladu s SUVP dejansko prevzame vlogo upravljavca, in če je tako, ali ta uredba določa kakršne koli zahteve za nacionalne postopkovne predpise, ki urejajo pristojnosti in obveznosti sodišč v civilnem postopku. Če se SUVP uporablja in ima nacionalno sodišče vlogo upravljavca, predložitveno sodišče z drugim vprašanjem sprašuje, kako bi moralo tako sodišče odločiti o razkritju osebnih podatkov, ki naj bi se uporabili kot dokaz v civilnem postopku.

25.

Iskanja odgovorov na vprašanji predložitvenega sodišča se bom lotila tako: najprej bom pojasnila, zakaj menim, da se SUVP uporablja za civilne postopke, ki potekajo pred sodišči držav članic, in kako to vpliva na obstoječe postopkovne predpise držav članic (B). Nato pa bom obravnavala metodologijo, ki bi jo morala nacionalna sodišča kot upravljavci podatkov uporabiti, da bi izpolnila zahteve SUVP (C).

26.

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali se SUVP uporablja za civilne sodne postopke in kako to vpliva na upoštevna postopkovna pravila. Natančneje, sprašuje se, ali to vpliva na nacionalne predpise, ki urejajo pristojnosti in obveznosti sodišč v zvezi z odreditvijo razkritja listinskih dokazov. Na to vprašanje bom odgovorila v treh korakih.

27.

Stvarno področje uporabe SUVP je opredeljeno v členu 2(1) te uredbe in namesto institucionalnega upošteva funkcionalen pristop. Gre namreč za vprašanje, kaj (dejavnost obdelave osebnih podatkov) povzroči uporabo SUVP, ne pa kdo. ( 16 )

28.

Položaji, ki so izključeni s področja uporabe SUVP in so našteti v členu 2(2) SUVP, so prav tako funkcionalne narave. Sodišče je glede na to, da ti položaji pomenijo izjemo od uporabe SUVP, menilo, da jih je treba razlagati ozko. ( 17 )

29.

Zato s področja uporabe SUVP niso izključene dejavnosti javnih organov kot take, ampak to velja zgolj, kadar ti organi izvajajo dejavnosti, navedene v členu 2(2) SUVP. ( 18 ) S tega vidika je jasno, da dejavnosti sodišč v civilnih postopkih na podlagi navedene določbe niso izključene s stvarnega področja uporabe SUVP.

30.

Ugotovitev, da se SUVP uporablja za dejavnosti sodišč, potrjuje besedilo uvodne izjave 20 SUVP, ( 19 ) v kateri je navedeno, da se ta uredba uporablja za dejavnosti sodišč in drugih pravosodnih organov. ( 20 )

31.

Izključitev pristojnosti nadzornih organov v razmerju do sodišč, kadar ta delujejo kot sodni organ, ki je določena v členu 55(3) SUVP, ne vpliva na navedeno ugotovitev. Ravno nasprotno, ta določba po mojem mnenju potrjuje, da obveznosti, ki jih določa SUVP, veljajo tudi za sodišča, kadar ta delujejo kot sodni organ. Navedena določba s tem, da nadzornim organom prepoveduje izvajanje nadzora nad dejanji obdelave sodišč, ščiti njihovo neodvisnost in nepristranskost.

32.

V obravnavani zadevi gre za obdelavo osebnih podatkov, ki spada na stvarno področje uporabe SUVP. Vzpostavitev in vodenje elektronske evidence delovnega časa zaposlenih sta povezana z obdelavo osebnih podatkov. ( 21 ) Odreditev razkritja takih osebnih podatkov v okviru civilnega postopka prav tako pomeni dejanje obdelave teh podatkov. ( 22 ) Položaj iz postopka v glavni stvari zato spada na stvarno področje uporabe SUVP.

33.

Kaj to pomeni za izvajanje nacionalnih postopkovnih pravil, kakršna so določena v RB?

34.

Pravna podlaga za sprejetje odredbe o razkritju, ki je predmet obravnavane zadeve, je RB.

35.

SUVP namreč določa, da mora pravna podlaga za obdelavo podatkov v položaju, kakršen je ta v obravnavani zadevi, izhajati iz prava države članice (ali EU). ( 23 )

36.

Zadevni podatki, ki so bili prvotno zbrani in obdelani za davčne namene, naj bi se zdaj na podlagi odredbe o razkritju, izdane v obravnavani zadevi, obdelali za namene dokazovanja v okviru sodnega postopka.

37.

Člen 6(4) SUVP dopušča obdelavo podatkov za drug namen, če ta temelji na pravu države članice, kar predstavlja potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23(1) SUVP. V členu 23(1)(f) je med temi cilji navedeno zagotavljanje „varstva neodvisnosti sodstva in sodnega postopka“.

38.

Vsi udeleženci tega postopka predhodnega odločanja se strinjajo, da je člen 23(1)(f) SUVP ustrezna določba, na katero se je treba opreti, da bi se upravičila obdelava podatkov za drug namen, ki se opravi na podlagi RB. ( 24 )

39.

V skladu z določbami RB so nacionalna sodišča pristojna za izdajo odredbe o razkritju vsebine listin v civilnem postopku, če imajo te dokazno vrednost. Če listina, katere vsebina naj bi se razkrila, vsebuje osebne podatke, potem sodišče, ki tako razkritje odredi, v skladu s SUVP, kot sem že pojasnila, prevzame vlogo upravljavca podatkov.

40.

Komisija je na obravnavi pojasnila, da ima nacionalno sodišče vlogo običajnega upravljavca podatkov le do neke mere. Nacionalna sodišča naj bi namreč lahko podatke obdelovala zgolj pri izvajanju javne oblasti.

41.

Kadar se podatki obdelujejo pri izvajanju javne oblasti, ( 25 ) mora taka obdelava v skladu s členom 6(3) SUVP temeljiti na pravu EU ali države članice.

42.

Obstoj nacionalnega predpisa (ali predpisa Unije) kot pravne podlage za obdelavo podatkov se torej zahteva tako na podlagi člena 6(4) SUVP (ki dopušča obdelavo za drug namen) kot tudi na podlagi člena 6(3) SUVP (ki dopušča obdelavo podatkov pri izvajanju javne oblasti). ( 26 )

43.

Zakonitost zadevne obdelave podatkov je torej nujno pogojena z določbami RB, ki sodišču podeljujejo pristojnost za izdajo odredbe o razkritju.

44.

Ali so zahteve, ki jih SUVP določa glede zakonitosti obdelave podatkov, izpolnjene, če obstaja pravna podlaga, ki jo predpisuje SUVP, in če je odredba, ki vključuje obdelavo osebnih podatkov, sprejeta v skladu s pravom države članice?

45.

Menim, da je obstoj pravne podlage v nacionalnem pravu sicer nujen, vendar ne zadostuje za to, da bi bila odredba o razkritju v skladu s SUVP.

46.

Predložitveno sodišče je pojasnilo, da se pri odločanju o morebitnem razkritju dokazov v skladu z RB načeloma ne upošteva, ali so informacije zasebne narave. Sodišča naj bi sicer morala upoštevati interese obeh nasprotnih strank, vendar naj v predpisih kot takih ne bi bilo navedeno, da imajo interesi posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pri tem kakršno koli vlogo.

47.

Ali so torej določbe RB nezdružljive s SUVP, ker sodiščem, če ta prevzamejo vlogo upravljavca podatkov, izrecno ne nalagajo, naj pri sprejemanju odločitev, ki bi lahko vplivale na osebne podatke posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo, upoštevajo njihove interese?

48.

Menim, da ni tako. Upoštevati je treba, da različni nacionalni akti, ki so pravna podlaga za obdelavo podatkov, niso bili sprejeti posebej zaradi izvajanja SUVP, ampak so namenjeni uresničevanju lastnih ciljev. Poleg tega se SUVP neposredno uporablja v pravnih redih držav članic in ne zahteva sprejetja določb o prenosu te uredbe. Pomembno je torej, da nacionalna postopkovna pravila, kadar obstajajo hkrati s SUVP, omogočajo sočasno uporabo določb te uredbe.

49.

Švedska vlada je na obravnavi potrdila, da RB sodiščem sicer ne nalaga, naj upoštevajo interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vendar jim tega obenem tudi ne prepoveduje. Zato naj ne bi nasprotoval neposredni uporabi SUVP v okviru sodnega postopka, ki ga ta zakonik ureja.

50.

Za nacionalna sodišča se torej vzporedno uporabljajo nacionalna postopkovna pravila in SUVP, pri čemer zadnjenavedena dopolnjuje nacionalna pravila, če procesna dejanja sodišč vključujejo obdelavo osebnih podatkov.

51.

Skratka, nobene potrebe ni, da bi se nacionalni predpisi izrecno sklicevali na SUVP ali da bi sodiščem nalagali upoštevanje interesov posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo. Zadostuje že to, da taki predpisi omogočajo komplementarno uporabo SUVP. Nacionalni akt bi bil v nasprotju s SUVP le, če ne bi bilo tako. Zdi pa se, da RB omogoča komplementarno uporabo SUVP. ( 27 )

52.

V odgovor na prvo vprašanje predložitvenega sodišča tako ugotavljam, da člen 6(3) in (4) SUVP določa zahteve za nacionalne postopkovne predpise v zvezi z obveznostmi razkritja, kadar tako razkritje vključuje obdelavo osebnih podatkov. Nacionalni postopkovni predpisi v takem primeru ne morejo preprečiti upoštevanja interesov posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo. Ti interesi so zaščiteni, če nacionalna sodišča pri odločanju o razkritju listinskih dokazov v posamezni zadevi spoštujejo pravila iz SUVP.

53.

Ker se SUVP uporablja za subjekte, kakršni so nacionalna sodišča, morajo ta, kadar imajo vlogo upravljavca podatkov, upoštevati interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Kako je treba te interese upoštevati pri sprejemanju konkretne odločitve o razkritju? To je bistvo drugega vprašanja predložitvenega sodišča.

54.

Varstvo interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, je zagotovljeno, če je obdelava njihovih osebnih podatkov v skladu s členoma 5 in 6 SUVP. ( 28 ) Kot ugotavlja generalni pravobranilec P. Pikamäe, namreč skladnost s členoma 5 in 6 SUVP zagotavlja varstvo pravice do zasebnega in družinskega življenja in pravice do varstva osebnih podatkov iz člena 7 oziroma člena 8 Listine. ( 29 )

55.

Zakoniti cilji obdelave podatkov so navedeni v členu 6 SUVP. ( 30 ) Kot sem pojasnila v prejšnjem oddelku teh sklepnih predlogov, se podatki v obravnavani zadevi obdelujejo za zakonit namen, saj je sodišče izvajalo javno oblast, ko je na podlagi nacionalnega predpisa, s katerim se zagotavlja pravilen potek sodnega postopka, odredilo razkritje teh podatkov. Vendar tako člen 6 kot člen 5 SUVP ne zahtevata le obstoja zakonitega cilja, ampak tudi to, da mora biti obdelava podatkov v konkretnem primeru potrebna za dosego tega cilja.

56.

SUVP torej sodišču nalaga, da pri ugotavljanju, ali je razkritje osebnih podatkov v konkretnih okoliščinah potrebno za namene dokazovanja v okviru sodnega postopka, opravi analizo sorazmernosti. ( 31 )

57.

S tega vidika se v skladu s členom 6(4) SUVP zahteva, da je nacionalno pravo, na katerem temelji obdelava podatkov za drug namen, potreben in sorazmeren ukrep za uresničevanje enega od ciljev, navedenih v členu 23(1) SUVP, v tem primeru za zagotavljanje varstva neodvisnosti sodstva in sodnega postopka. Dalje, na podlagi člena 6(3) SUVP se zahteva, da je obdelava, ki se opravi v okviru izvajanja javne oblasti, potrebna pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

58.

V nacionalnem pravu, ki je podlaga za obdelavo podatkov, so lahko zahteve iz člena 6(3) in (4) SUVP izpolnjene in abstracto. Kljub temu pa je zakonitost vsake posamezne obdelave (vključno z obdelavo v okviru konkretne odredbe sodišča o razkritju) odvisna od tehtanja vseh zadevnih interesov v posameznem primeru, pri čemer je treba upoštevati zakonit namen, za katerega se je razkritje podatkov zahtevalo. ( 32 ) Le tako lahko nacionalno sodišče presodi, ali in v kolikšnem obsegu je razkritje podatkov potrebno.

59.

Očitno je torej, da je treba v skladu s SUVP opraviti analizo sorazmernosti. Ali SUVP vsebuje še kak drug koristen element, na katerega se je mogoče opreti pri iskanju odgovora na vprašanje, katere konkretne ukrepe mora sodišče sprejeti v okviru take analize?

60.

Kot sem že pojasnila, je treba analizo sorazmernosti opraviti v vsakem posameznem primeru in pri tem upoštevati vse zadevne interese. V okoliščinah, kakršne so te v obravnavani zadevi, je treba interese, na katerih temelji razkritje, pretehtati glede na poseg v pravico do varstva osebnih podatkov. ( 33 )

61.

Interesi, na katerih temelji razkritje, odražajo pravico do učinkovitega sodnega varstva (člen 47 Listine). Interesi posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, s katerimi je prvonavedena pravica v nasprotju, pa odražajo pravico do zasebnega in družinskega življenja (člen 7 Listine) ter pravico do varstva osebnih podatkov (člen 8 Listine). Te pravice je torej treba uravnotežiti, da bi bilo mogoče presodili, ali je razkritje osebnih podatkov potrebno.

62.

V nadaljevanju bom podala nekaj predlogov glede specifičnih ukrepov, za katere je mogoče pričakovati, da jih bo nacionalno sodišče sprejelo.

63.

Za začetek naj poudarim, da je mogoče vselej domnevati, da imajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki in ki v obdelavo teh podatkov niso privolili, interes za omejitev obdelave njihovih osebnih podatkov. To je torej temeljno izhodišče za nacionalno sodišče, ki mora utemeljiti, zakaj je poseg v ta interes potreben.

64.

Po mojem mnenju je mogoče ugotoviti, da napotki za izvedbo te presoje izhajajo iz člena 5 SUVP, v katerem so navedena načela, ki jih mora upravljavec spoštovati pri obdelavi osebnih podatkov.

65.

V zvezi s tem je načelo najmanjšega obsega podatkov, ki je določeno v členu 5(1)(c) SUVP, poglavitnega pomena. Za ta pogoj velja, kot je poudarilo Sodišče, ( 34 ) da izraža načelo sorazmernosti. Z njim se zahteva, da so osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo.

66.

Zato se je treba najprej vprašati, ali so podatki iz evidence delovnega časa zaposlenih, ki jo je vodila družba Entral, ustrezni. Ti podatki bi bili ustrezni za namen, za katerega naj bi se razkrili, če bi bilo mogoče iz njih dejansko razbrati število delovnih ur, ki so jih zaposleni v družbi Fastec opravili na gradbišču.

67.

Drugo vprašanje, ki si ga je treba zastaviti, pa je, ali so podatki iz evidence delovnega časa zaposlenih, ki jo je vodila družba Entral, relevantni za namen, za katerega se zahtevajo. Zdi se, da je ta namen povezan z interesom družbe Nycander po dokazovanju resničnosti trditve, da so uslužbenci družbe Fastec opravili manj ur, kot je bilo navedeno na izstavljenem računu. V takih okoliščinah bi bila evidenca delovnega časa zaposlenih relevantna, če bi bilo mogoče resničnost navedene trditve z njo dejansko dokazati ali ovreči. Nacionalno sodišče mora relevantnost te evidence presojati glede na druge okoliščine dejanskega stanja v obravnavani zadevi (na primer glede na trditev družbe Fastec, da zadevna evidenca vsebuje le določen del upoštevnih delovnih ur, saj naj bile druge opravljene zunaj gradbišča).

68.

Da bi lahko nacionalno sodišče izpolnilo tretjo zahtevo glede najmanjšega obsega podatkov, mora ugotoviti, ali so za namene dokazovanja dovolj vsi ali le nekateri podatki, ki jih vsebuje evidenca delovnega časa zaposlenih. Poleg tega se v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov zahteva, da se za dokazovanje istega dejanskega stanja uporabijo drugi načini, če obstajajo. Na primer, nacionalno sodišče bi morda moralo opraviti presojo trditve družbe Fastec, da je mogoče število dejansko opravljenih delovnih ur preveriti na podlagi listin iz spisa, ki so bile v postopku pred predložitvenim sodiščem že vložene. Če ugotovi, da to drži, potem nacionalno sodišče ne sme odrediti razkritja osebnih podatkov iz evidence delovnega časa zaposlenih.

69.

Nacionalno sodišče mora ugotoviti, katere vrste osebnih podatkov, ki jih vsebuje evidenca delovnega časa zaposlenih, zadostujejo za dokazovanje resničnosti oziroma neresničnosti upoštevnih elementov dejanskega stanja. V zvezi s tem se v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov zahteva, da se razkrijejo le podatki, ki so nujno potrebni za zadevni namen. Zato se lahko izkaže, da bo morala družba Entral kot obdelovalec podatkov to evidenco spremeniti tako, da se bodo osebni podatki omejili na najmanjši potreben obseg, obenem pa omogočila določitev števila dejansko opravljenih delovnih ur.

70.

V zvezi s tem mora nacionalno sodišče presoditi, ali morajo biti osebe, katerih podatki se vodijo v evidenci, določljive, da bi razkritje teh podatkov imelo dokazno vrednost (na primer, ali je treba posamezne delavce navesti poimensko, da bi jim bilo mogoče poslati vabila za pričanje na sodišču). V nasprotnem primeru pa je morda dovolj že to, da se pridobijo informacije o skupnem številu delovnih ur, opravljenih na gradbišču, in/ali o številu oseb, ki so te ure opravile.

71.

Sodišče se lahko glede na odgovore, ki jih bo podalo na zgornja vprašanja, odloči, da bo zahtevalo razkritje psevdonimiziranih ali anonimiziranih podatkov. ( 35 )

72.

V skladu z uvodno izjavo 26 SUVP velja, da podatki, ki so bili psevdonimizirani, še naprej spadajo na stvarno področje uporabe SUVP. To pa zato, ker je na podlagi takih podatkov še vedno mogoče ugotoviti identiteto osebe, za katero se uporabi psevdonim. Ravno nasprotno pa velja za anonimizirane podatke, ki ne spadajo na področje uporabe SUVP. Način razkritja, ki ga bo na koncu odredilo nacionalno sodišče, bo torej vplival tudi na to, ali se SUVP še naprej uporablja. ( 36 )

73.

Nacionalno sodišče bo moralo nazadnje presoditi dokazno vrednost posameznih različic evidence delovnega časa zaposlenih, da bi lahko odločilo, katera vrsta postopka zagotavljanja najmanjšega obsega podatkov je sploh potrebna za uspešno dokončanje sodnega postopka, v katerem odloča.

74.

Za nacionalno sodišče pa so poleg načela najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) SUVP zavezujoča tudi druga načela iz člena 5 SUVP, ki so upoštevna za izbiro načina sprejetja odredbe o razkritju.

75.

Na primer, v členu 5(1)(a) SUVP je poleg načela zakonitosti (ki je podrobneje razdelano v členu 6 SUVP) navedeno tudi načelo preglednosti. To načelo po mojem mnenju zahteva, da nacionalno sodišče jasno predstavi razloge, zaradi katerih se je odločilo za izdajo odredbe o razkritju osebnih podatkov, pri čemer mora med drugim navesti, kako je pretehtalo različne interese in trditve strank v zvezi s tem razkritjem.

76.

Tehtna obrazložitev, ki jo sodišče poda v odredbi o razkritju, izpolnjuje tudi zahtevo iz člena 5(2) SUVP, v skladu s katero mora biti upravljavec podatkov sposoben dokazati skladnost z načeli iz člena 5(1) SUVP.

77.

Načine zagotavljanja skladnosti z načeli iz člena 5 SUVP je mogoče razbrati tudi iz besedila uvodne izjave 31 SUVP. V njej je navedeno, da bi morale biti „[z]ahteve za razkritje, ki jih predložijo javni organi, […] vedno v pisni obliki, utemeljene in občasne ter ne bi smele zadevati celotne zbirke ali voditi k medsebojnemu povezovanju zbirk“.

78.

Poljska vlada je navedla pomislek glede presoje sorazmernosti, ki jo mora opraviti nacionalno sodišče: ali to, da mora nacionalno sodišče presojati dokazno vrednost evidence delovnega časa zaposlenih ali drugega dokaza, predloženega v postopku, v katerem odloča, ne pomeni, da se sodišče že preveč vpleta na področje, ki bi moralo ostati v domeni strank, in sicer v prizadevanja za predstavitev kar najbolj prepričljivih trditev glede same dokazne vrednosti takega dokaza?

79.

Menim, da presoja dokazne vrednosti, v okviru katere se upoštevajo interesi posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ne pomeni večjega poseganja v posamezno zadevo kot presoja dokazne vrednosti kakršnih koli drugih dokazov, ki se opravi v okviru civilnega postopka. ( 37 )

80.

Raven poseganja nacionalnega sodišča bo odvisna od očitnosti dokazne vrednosti podatkov, katerih razkritje se predlaga v okoliščinah posameznega primera. To, v kolikšnem obsegu bi lahko razkritje poseglo v interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bo vselej odvisno od posamezne zadeve.

81.

Na primer, v nekaterih zadevah gre lahko za občutljive podatke, za katere velja poseben sistem varstva iz člena 9 SUVP, ali za podatke v zvezi s kazenskimi sankcijami, za katere velja ureditev iz člena 10 te uredbe. V takih okoliščinah bodo interesi posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pri tehtanju nujno imeli večjo težo. ( 38 ) Tudi interes za razkritje se lahko glede na zadevo razlikuje. Medtem ko bo včasih jasno, da so zahtevani dokazi postranskega pomena, pa se bo v drugih zadevah izkazalo, da so odločilni za odločitev o sporu. S tega vidika je stališče Komisije, da bi moralo imeti nacionalno sodišče pri takem presojanju široko diskrecijsko pravico, umestno. Kljub temu pa bi moralo nacionalno sodišče vselej obvezno upoštevati interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

82.

Češka vlada je izrazila še en pomislek: če bi nacionalnim sodiščem naložili, da morajo vsakič, ko odredijo razkritje listinskih dokazov, upoštevati interese posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, bi to lahko oviralo pravilno izvedbo sodnega postopka. S SUVP naj bi se namreč uvedla dodatna obveznost ( 39 ) za sodišča, ki naj bi morala pred odreditvijo razkritja listinskih dokazov, ki vsebujejo osebne podatke, opraviti preizkus sorazmernosti. Vendar tehtanje interesov za sodišča ni neobičajna miselna naloga, prav tako pa se breme, ki ga nosijo nacionalna sodišča, ne razlikuje od bremena, ki ga SUVP nalaga kateremu koli drugemu upravljavcu podatkov.

83.

Če naj bi se državljanom Unije zagotavljala visoka raven varstva osebnih podatkov, kar izhaja iz volje zakonodajalca Unije, izražene v SUVP, potem ni mogoče šteti, da zahteva po upoštevanju interesov posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pomeni pretirano breme za sodišča držav članic.

84.

Sodišču torej predlagam, naj na drugo vprašanje predložitvenega sodišča odgovori tako: nacionalno sodišče mora pri odločanju o izdaji odredbe o razkritju v civilnem postopku, ki vključuje obdelavo osebnih podatkov, opraviti analizo sorazmernosti, pri kateri se upoštevajo interesi posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki in katerih osebni podatki naj bi se obdelali, ter te interese uravnotežiti z interesi strank v postopku za pridobitev dokazov. Ta presoja sorazmernosti temelji na načelih iz člena 5 SUVP, vključno z načelom najmanjšega obsega podatkov.

85.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je postavilo Högsta domstolen (vrhovno sodišče, Švedska), odgovori: