1.

Osnovno načelo Uredbe (EU) 2016/679, ( 2 ) ki pomeni splošno ureditev varstva osebnih podatkov, in Direktive (EU) 2016/680 ( 3 ) (lex specialis o isti materiji v kazenskih postopkih) je, da morata biti zbiranje teh podatkov in njihova obdelava omejena na posebne namene, določene z zakonom.

2.

V tej zadevi mora Sodišče odgovoriti na vprašanja bolgarskega sodišča o razlagi SUVP in Direktive 2016/680 ter pojasniti, ali gre za nezakonito obdelavo osebnih podatkov, ki jih hrani državno tožilstvo države članice, če:

3.

Člen 2, naslovljen „Področje uporabe“, določa:

„1.   Ta uredba se uporablja za obdelavo osebnih podatkov v celoti ali delno z avtomatiziranimi sredstvi in za drugačno obdelavo kakor z avtomatiziranimi sredstvi za osebne podatke, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke.

2.   Ta uredba se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov:

[…]

[…]“

4.

Člen 4, naslovljen „Opredelitev pojmov“, določa:

„V tej uredbi:

[…]

[…]

[…]“

5.

Člen 5, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, določa:

„1.   Osebni podatki so:

[…]“

6.

Člen 6, naslovljen „Zakonitost obdelave“, določa:

„1.   Obdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

[…]

[…]

Točka (f) prvega pododstavka se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

[…]

3.   Podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 je določena v skladu s:

Namen obdelave se določi v navedeni pravni podlagi ali pa je ta v primeru obdelave iz točke (e) odstavka 1 potrebna za opravljanje naloge, ki se izvaja v javnem interesu, ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Navedena pravna podlaga lahko vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil iz te uredbe […]. Pravo Unije ali pravo države članice izpolnjuje cilj javnega interesa in je sorazmerno z zakonitim ciljem, za katerega si prizadeva.

4.   Kadar obdelava podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili osebni podatki zbrani, ne temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na pravu Unije ali pravu države članice, kar predstavlja potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23(1), upravljavec, da bi ocenil, ali je obdelava za drug namen združljiva z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, med drugim upošteva:

7.

Člen 1, „Predmet urejanja in cilji“, določa:

„1.   V tej direktivi so določena pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javni varnosti in njihovim preprečevanjem.

2.   Države članice v skladu s to direktivo:

[…]“

8.

Člen 2, naslovljen „Področje uporabe“, določa:

„1.   Ta direktiva se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene iz člena 1(1).

[…]

3.   Ta direktiva se ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov:

[…]“

9.

V členu 3(1), (2) in (8) so prevzete opredelitve iz člena 4(1), (2) in (7) SUVP.

10.

Člen 4, naslovljen „Načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov“, določa:

„[…]

2.   Obdelava s strani istega ali drugega upravljavca za kateregakoli od namenov iz člena 1(1), ki ni namen, za katerega so bili podatki zbrani, je dovoljena, če:

[…]“

11.

Člen 6, naslovljen „Razlikovanje med različnimi kategorijami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki“, določa:

„Države članice določijo, da upravljavec kadar je to ustrezno in v največji možni meri jasno razlikuje med osebnimi podatki različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kot so:

12.

Člen 8, naslovljen „Zakonitost obdelave“, določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da obdelava velja za zakonito le, če je potrebna, in v obsegu, v katerem je potrebna, za opravljanje naloge, ki jo izvaja pristojni organ za namene iz člena 1(1) in temelji na pravu Unije ali države članice.

2.   Pravo držav članic, ki ureja obdelavo v okviru področja uporabe te direktive, določa vsaj cilje obdelave, kateri osebni podatki se obdelajo in namene obdelave.“

13.

Člen 9, naslovljen „Posebni pogoji za obdelavo“, določa:

„1.   Osebni podatki, ki jih pristojni organi zbirajo za namene iz člena 1(1), se ne obdelujejo za druge namene kot za namene iz člena 1(1), razen če takšno obdelavo dovoljuje pravo Unije ali države članice. Kadar se osebni podatki obdelujejo v druge namene, se uporablja [SUVP], razen če se obdelava izvaja v okviru dejavnosti, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije.

2.   Kadar so pristojni organi na podlagi prava držav članic pooblaščeni za opravljanje nalog, ki so drugačne od tistih, ki se izvajajo za namene iz člena 1(1), se za obdelavo podatkov za takšne namene uporablja [SUVP], vključno z arhiviranjem iz razlogov javnega interesa, za znanstveno, statistično ali zgodovinsko uporabo, razen če se obdelava izvaja v okviru dejavnosti, ki ne spada v področje uporabe prava Unije.

[…]“

14.

Člen 127 določa izključno pristojnost državnega tožilstva za vodenje preiskovalnega postopka, uveljavljanje kazenske odgovornosti in vlaganje obtožnih aktov za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.

15.

Člen 1 določa:

„1.   S tem zakonom so javna razmerja v zvezi z varstvom pravic fizičnih oseb pri obdelavi njihovih osebnih podatkov urejena v delu, v katerem niso urejena s [SUVP].

2.   S tem zakonom so določena tudi pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno z varovanjem pred grožnjami javnemu redu in varnosti in njihovim preprečevanjem.

[…]“

16.

Člen 17 določa:

„(1)   Inšpektorat pri višjem sodnem svetu zagotavlja nadzor in spoštovanje [SUVP], tega zakona in aktov o varstvu osebnih podatkov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo:

1. sodišča v okviru izvajanja svojih nalog organa sodne oblasti

2. državno tožilstvo in preiskovalni organi pri opravljanju svojih nalog kot pravosodni organi za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij.

[…]“

17.

Člen 42 določa:

„1.   Pravila tega poglavja se uporabljajo v primeru obdelave osebnih podatkov s strani pristojnih organov za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij ter varstva pred grožnjami javni varnosti in redu oziroma preprečevanja takih groženj.

2.   Osebni podatki, zbrani za namene iz odstavka 1, se ne obdelujejo za druge namene, razen če je v pravu Unije ali zakonodaji Republike Bolgarije določeno drugače.

3.   Kadar pristojni organi na podlagi odstavka 1 obdelujejo osebne podatke za namene, ki niso navedeni v odstavku 1, ter v primerih iz odstavka 2 se uporabljajo [SUVP] in ustrezne določbe tega zakona, s katerimi so uvedeni ukrepi za njeno izvajanje.

4.   ‚Pristojni organ‘ v smislu odstavka 1 je kateri koli javni organ, pristojen za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij ter varstvo pred grožnjami javni varnosti in redu oziroma preprečevanje takih groženj.

5.   Če zakon ne določa drugače, je upravljavec – v smislu tega poglavja – osebnih podatkov za namene iz odstavka 1 pristojni organ v smislu odstavka 4 ali upravna struktura, katere del je ta organ, ki samostojno ali skupaj z drugimi organi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov.“

18.

Člen 45 določa:

„[…]

(2)   Obdelava osebnih podatkov s strani upravljavca, ki jih je prvotno zbral, ali s strani drugega upravljavca za katerega od namenov iz člena 42(1), ki ni namen, za katerega so bili osebni podatki zbrani, je dovoljena, če:

[…]“

19.

V členu 47 je prevzeto besedilo člena 6 Direktive 2016/680.

20.

Člen 49 določa:

„Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je potrebna za izvajanje pristojnosti pristojnega organa za namene iz člena 42(1) in je določena s pravom Unije ali predpisom, s katerim so opredeljeni nameni obdelave in kategorije osebnih podatkov, ki se obdelujejo.“

21.

Pod vodstvom Rayonna prokuratura – Petrich (okrajno državno tožilstvo v Petrichu, Bolgarija) so bila izvedena preiskovalna dejanja (postopek št. 252/2013 policijske uprave v Petrichu) ( 6 ) za razjasnitev dejanj, ki ustrezajo znakom kaznivega dejanja ( 7 ) in ki so bila izvedena 18. aprila 2013.

22.

V okviru teh preiskovalnih dejanj so bili zbrani osebni podatki VS, ki je bil sprva obravnavan kot žrtev.

23.

Na podlagi sklepov državnega tožilstva z dne 4. in 5. aprila 2018 so bile teh dejanj obtožene štiri osebe (vključno z VS).

24.

Rayonen sad Petrich (okrožno sodišče v Petrichu, Bolgarija) je 10. novembra 2020 kazenski postopek zaradi zastaranja pregona ustavilo.

25.

Okrajno državno tožilstvo je na podlagi ovadb proti VS v letih 2016 in 2017 izvedlo več preiskovalnih dejanj, ( 8 ) na podlagi katerih pa zaradi neobstoja indicev za kaznivo dejanje ni bil uveden noben kazenski postopek.

26.

VS je leta 2018 zoper državno tožilstvo Republike Bolgarije pri Okrazhen sad – Blagoevgrad (okrožno sodišče v Blagoevgradu) vložil civilno tožbo, ( 9 ) s katero je zahteval odškodnino za škodo, povzročeno zaradi predolgega trajanja kazenskega postopka št. 252/2013.

27.

Državno tožilstvo je v okviru obrambe v postopku, začetem s to civilno tožbo, sodišču predlagalo, naj se upoštevata spisa št. 517/2016 in št. 1872/2016 okrajnega državnega tožilstva v Petrichu.

28.

Okrazhen sad – Blagoevgrad (okrožno sodišče v Blagoevgradu) je s sklepom z dne 15. oktobra 2018 okrajnemu državnemu tožilstvu v Petrichu odredilo, naj predloži kopije dokumentov iz spisov št. 517/2016 in št. 1872/2016.

29.

VS je 12. marca 2020 pri Inspektorata kam Visshia sadeben savet (inšpektorat pri višjem sodnem svetu, v nadaljevanju: IVSS) vložil pritožbo, s katero je državnemu tožilstvu očital dvojno nezakonito obdelavo svojih osebnih podatkov, ki naj bi neupravičeno uporabilo:

30.

IVSS je 22. junija 2020 oba očitka VS zavrnilo.

31.

VS je to odločbo IVSS izpodbijal pri Administrativen sad Blagoevgrad (upravno sodišče, Blagoevgrad, Bolgarija), ki je Sodišču predložilo ta vprašanja za predhodno odločanje:

32.

Sodno tajništvo Sodišča je predlog za sprejetje predhodne odločbe prejelo 23. marca 2021.

33.

VS, IVSS, bolgarska, češka in nizozemska vlada ter Evropska komisija so se udeležile postopka in predložile pisna stališča.

34.

Sodišče je presodilo, da izvedba obravnave, ki je ni predlagala nobena od strank, ni nujna.

35.

SUVP in Direktiva 2016/680 tvorita skladen sistem, v okviru katerega:

36.

Varstvo, ki je zagotovljeno s sistemom, ki ga sestavljata oba predpisa, temelji na načelih zakonitosti, pravičnosti, preglednosti in, kar je upoštevno v tem primeru, na načelu, da se podatki zbirajo in obdelujejo le za namene, določene z zakonom. ( 10 )

37.

Člen 5(1)(b) SUVP konkretno določa, da so podatki „zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni“. ( 11 ) Tako določa tudi – kot lex specialis – člen 4(1)(b) Direktive 2016/680.

38.

Osebni podatki se torej ne smejo zbirati in obdelovati na splošno, temveč le za določene namene ( 12 ) in ob spoštovanju pogojev za zakonitost, ki jih je določil zakonodajalec Unije.

39.

Načelo dosledne povezave med zbiranjem in obdelavo podatkov na eni strani ter nameni, za katere se lahko ti dejavnosti izvajata, na drugi strani ni absolutno, saj je v SUVP in Direktivi 2016/680 dopuščena – kot bom pojasnil spodaj – določena prožnost.

40.

V obravnavanem sporu mora upravno sodišče presoditi, ali je nadzorni organ (IVSS) ( 13 ) s tem, da je zavrnil pritožbo, s katero je VS bolgarskemu državnemu tožilstvu očital nezakonito obdelavo svojih osebnih podatkov, ravnal v skladu s pravom.

41.

Ti podatki so bili zbrani, kot sem že pojasnil, v dveh različnih kontekstih:

42.

Vprašanja predložitvenega sodišča se v skladu s tem nanašajo na:

43.

Strinjam se s predložitvenim sodiščem in z vsemi udeleženkami tega postopka za sprejetje predhodne odločbe, da se za obdelavo osebnih podatkov, ki je predmet prvega vprašanja za predhodno odločanje, uporabi Direktiva 2016/680.

44.

V skladu s členom 1(1) in 2(1) Direktive 2016/680 se ta uporabi za obdelavo osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj. V tej zadevi so bili podatki VS zbrani in obdelovani prav v okviru kazenske preiskave.

45.

Za prenos osebnih podatkov zaradi uporabe v okviru civilnega postopka, začetega proti državnemu tožilstvu, (drugo vprašanje za predhodno odločanje) pa se uporablja SUVP, če ta prenos pomeni obdelavo podatkov za namene, ki niso ti, navedeni v členu 1(1) Direktive 2016/680, vendar so zajeti v okviru dejavnosti, ki spada na področje uporabe prava Unije.

46.

V skladu s členom 4(2) Direktive 2016/680 je obdelava s strani istega ali drugega upravljavca za kateregakoli od namenov iz člena 1(1) ( 15 ), ki ni namen, za katerega so bili podatki zbrani, dovoljena, če

47.

Na podlagi Direktive 2016/680 je torej dopustna prerazporeditev ad intra osebnih podatkov, zbranih na njeni podlagi. Podatki, ki so bili zbrani za enega od namenov iz člena 1(1) te direktive, se lahko pod določenimi pogoji uporabijo za drug namen ali druge namene iz tega seznama.

48.

Problem, izpostavljen v prvem vprašanju za predhodno odločanje, je, ali se lahko osebni podatki VS, ki so bili pridobljeni, ko je bil v okviru preiskovanega kaznivega dejanja obravnavan kot žrtev, pozneje obdelajo proti njemu kot preiskovancu ali obdolžencu v okviru istega kazenskega postopka.

49.

Drugače povedano, razjasniti je treba, ali so bili osebni podatki VS obdelani za isti namen, zaradi katerega je bilo upravičeno njihovo prvotno zbiranje, ali pa za dva različna namena, ki pa sta zajeta s področjem uporabe Direktive 2016/680. V drugonavedenem primeru bi morali biti za obdelavo izpolnjeni posebni pogoji iz člena 4(2) navedene direktive.

50.

Predložitveno sodišče je prvo vprašanje v razmerju do predmeta spora oblikovalo nekoliko dvoumno. Izvedeti želi dobesedno to, ali je treba člen 1(1) Direktive 2016/680 razlagati „tako, da so pri navedbi ciljev pojmi ‚preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj‘ našteti kot vidiki enega splošnega cilja“.

51.

Glede na obrazložitev predložitvenega sodišča bi bilo morda primerno preoblikovati njegovo prvo vprašanje, kot so predlagale stranke in intervenientke v tem postopku predhodnega odločanja. Bolj kot pojasnitev abstraktnega razmerja med splošnim in posebnim namenom je pomembno predvsem to (na kar se dejansko nanaša tudi očitek, ki ga je uveljavljal VS), ali je v okviru kazenskega postopka, za katerega se uporabi Direktiva 2016/680, namen, za katerega so bili zbrani podatki osebe kot domnevne žrtve kaznivega dejanja, še naprej podan, če se zoper to osebo na podlagi teh podatkov pozneje v okviru istega postopka vloži obtožni akt.

52.

Iz jezikovne razlage člena 1(1) Direktive 2016/680 izhaja, da se v okviru tega člena razlikuje med tremi vrstami namenov, ki se nanašajo na različne trenutke in dejavnosti:

53.

S sistemskega vidika ali vidika sobesedila govori člen 4(2) Direktive 2016/680 v prid temu, da se vsak od teh namenov obravnava ločeno. V nasprotnem primeru bi bila ta določba – kot je opozorila nizozemska vlada – brezpredmetna, saj se nanaša na katerega koli od „namenov iz člena 1(1), ki ni namen, za katerega so bili podatki zbrani […]“.

54.

Izhajajoč iz te predpostavke bom skušal pojasniti, da so bili v obravnavani zadevi podatki pridobljeni in obdelani za enega od namenov (namen „preiskovanja“) iz člena 1(1) Direktive 2016/680 in da se zato ta direktiva uporabi, obdelava pa je zakonita.

55.

Podredno, zakonitost zbiranja in obdelave podatkov bi bila tudi ob predpostavki, da sta se izvajala za dva od namenov iz člena 4(2) Direktive 2016/680, prav tako nesporna.

56.

V kazenskih preiskavah ni vedno mogoče že v začetku določiti procesnega statusa vpletenih oseb. V številnih primerih je namen teh preiskav identificirati in tako „kategorizirati“ subjekte, ki se prima facie zdijo storilci, žrtve ali priče dejanj.

57.

Logično je, da v tej pripravljalni fazi ta kategorizacija ni povsem stalna. Po preiskavi bi morala biti na podlagi njenih rezultatov mogoča natančna opredelitev statusa, ki ga bodo te osebe imele v okviru postopka pred sodiščem.

58.

Tako je zlasti v primerih, kakršen je obravnavani. Po navedbah predložitvenega sodišča je prišlo do medsebojnih napadov med več osebami. Ena od njih, za katero se je sprva zdelo, da je žrtev, je bila na koncu obtožena kot storilec teh napadov.

59.

V tem okviru vsa izvajana dejavnost ustreza pojmu „preiskovanje“ iz člena 1(1) Direktive 2016/680. Namen te dejavnosti je bil torej en sam in pri njem je šlo za enega od „namenov“, za katere se lahko obdelujejo osebni podatki.

60.

Predložitveno sodišče pa se sprašuje, ali je takšna razlaga člena 1(1) Direktive 2016/680 v skladu z uvodno izjavo 31 te direktive. ( 16 )

61.

Strinjam se s stališčem večine strank, da ta uvodna izjava in člen 6 Direktive 2016/680, v katerem je povzeta, nista pomembna za ugotavljanje, ali je prišlo do spremembe namena iz člena 4(2) te direktive.

62.

V skladu s členom 6 Direktive 2016/680 je treba med osebnimi podatki različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, jasno razlikovati le takrat, „kadar je to ustrezno in v največji možni meri“. Zaradi zgoraj navedenih razlogov v začetku postopka v zvezi z dogodki, do kakršnih je prišlo v obravnavani zadevi, ni enostavno že takoj jasno opredeliti „različnih kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki“. Poleg tega je lahko isti udeleženec teh dogodkov obenem žrtev in storilec napadov.

63.

Čeprav bi upravljavec podatkov, pridobljenih v kazenskem postopku, lahko že na začetku in med preiskavo jasno razlikoval med žrtvami, osumljenci in pričami, se namen (preiskovanje), ki je podlaga za zbiranje in obdelavo teh podatkov, ne bi spremenil.

64.

Drugače povedano, to, da se osebam, ki so zajete v kazenski preiskavi, zaporedoma pripiše en ali drug status (žrtev, priča, vpletena oseba), ne pomeni nujno spremembe namena v smislu člena 4(2) Direktive (EU) 2016/680.

65.

Podredno, če bi bila podana okoliščina iz člena 4(2) Direktive 2016/680, bi bili pri obdelavi spornih osebnih podatkov spoštovani pogoji za zakonitost, določeni v tej direktivi. Tako sta menili bolgarska in češka vlada, ki jima pritrjujem.

66.

Čeprav mora to preveriti predložitveno sodišče, se ne zdi dvomljivo, da je bolgarsko državno tožilstvo v skladu z nacionalno zakonodajo upravljavec osebnih podatkov VS „za kateregakoli od namenov iz člena 1(1), ki ni namen, za katerega so bili podatki zbrani“. Prvi pogoj iz člena 4(2)(a) Direktive 2016/680 je torej izpolnjen.

67.

V zvezi z drugim pogojem, določenim v členu 4(2)(b) (da je „obdelava potrebna in sorazmerna s takšnim drugim namenom“), pa menim, da

68.

Iz uporabe pogojev iz člena 4(2) Direktive 2016/680 za obravnavani primer je razvidno, da zanj nista bistvena, in potrdi se, da so se sporni osebni podatki zbirali za en sam namen: med prvotno obdelavo teh podatkov in naknadno obdelavo, na podlagi katere je bil zoper vpleteno osebo vložen obtožni akt, je logična povezanost.

69.

Ne bi bilo treba torej potrditi pristojnosti novega upravljavca podatkov (ki bi bil ves čas isti) in ne bi bilo težavno dokazati potrebnosti druge obdelave (opravljene v okviru istega postopka), saj je merilo sorazmernosti, kot izhaja iz načel iz člena 4(1) Direktive 2016/680, za vse obdelave enako.

70.

V členu 9(1) Direktive 2016/680 je določena možnost prerazporeditve ad extra osebnih podatkov, zbranih na podlagi te direktive.

71.

V členu 9(1) Direktive 2016/680 je izhajajoč iz pravila, da se ti podatki „ne obdelujejo za druge namene kot za namene iz [njenega] člena 1(1)“ določena izjema, če je s pravom Unije ali države članice dovoljena obdelava za namene, ki niso določeni v členu 1(1). V takem primeru se uporablja SUVP (če je dejavnost zajeta s področjem uporabe prava Unije).

72.

Predložitveno sodišče želi z drugim vprašanjem za predhodno odločanje izvedeti:

73.

IVSS trdi, da drugo vprašanje za predhodno odločanje ni dopustno, ker je bila pritožba VS zavržena kot prepozna.

74.

S tem ugovorom se ne strinjam.

75.

Sodišče lahko predlog nacionalnega sodišča zavrže, samo če je očitno, da zahtevana razlaga prava Unije nima nobene zveze z dejanskim stanjem ali predmetom spora v postopku v glavni stvari, če je problem hipotetičen ali če Sodišče nima na voljo pravnih in dejanskih elementov, ki so potrebni, da bi lahko na postavljena vprašanja koristno odgovorilo. ( 17 )

76.

Ugovor IVSS se nanaša na element, katerega presoja je v izključni pristojnosti predložitvenega sodišča. Samo predložitveno sodišče je odgovorno za opredelitev dejanskega in pravnega okvirja, v katerega je umeščeno vprašanje, predloženo Sodišču. ( 18 )

77.

Tako presoja o zamudi roka, ki jo je ugotovil IVSS, kot ocena upoštevnosti te zamude za spor sta elementa presoje, za preučitev katerih je pristojno le predložitveno sodišče. V tem primeru je predložitveno sodišče navedlo, da je vprašanje kljub zamudi roka, na katero se sklicuje IVSS, pomembno za rešitev zadeve v glavni stvari. ( 19 )

78.

Te presoje Sodišče ne more preverjati, saj mora načeloma upoštevati razlago in uporabo nacionalnega procesnega in materialnega prava, ki ju opravijo sodišča pri opredelitvi okvirja predloga za sprejetje predhodne odločbe.

79.

Iz razlogov, ki jih je predložitveno sodišče navedlo za utemeljitev predložitve drugega vprašanja za predhodno odločanje, je razvidno, da pravzaprav želi, naj Sodišče presodi, ali prenos spornih podatkov pomeni „obdelavo podatkov“ v smislu člena 4(1) in (2) SUVP ( 20 ) in ali je bila ta obdelava zakonita v smislu člena 6 SUVP.

80.

Pojma „osebni podatki“ in „obdelava“ sta v členu 4(1) in (2) SUVP ter členu 3(1) in (2) Direktive 2016/680 opredeljena enako.

81.

Ob upoštevanju teh opredelitev sklepam, da je želelo državno tožilstvo za svojo obrambo pred civilnim sodiščem uporabiti „informacijo v zvezi z določenim posameznikom“, ki je vsebovala „osebne podatke“ VS.

82.

Pri prenosu teh osebnih podatkov v civilni postopek je bilo opravljenih več „dejanj“, ki pomenijo „obdelavo podatkov“ brez privolitve posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Državno tožilstvo jih je moralo vsaj pregledati, da bi ocenilo njihovo morebitno uporabnost za zagovarjanje svojega stališča v civilnem postopku. Prav tako je treba predpostaviti, da so bili podatki z istim namenom organizirani, strukturirani, prilagojeni ali spremenjeni ter seveda – pa čeprav zgolj minimalno – razkriti in razširjeni, ko je bila predlagana njihova vključitev v civilni postopek. ( 21 )

83.

Skratka, tožilstvo je s tem, da je osebne podatke evidentiralo, vključilo v svoje spise, hranilo, pregledalo in civilnemu sodišču predlagalo, naj informacije iz kazenskih spisov dopusti kot dokaz, opravilo obdelavo osebnih podatkov VS.

84.

IVSS in Komisija trdita, da je državno tožilstvo lahko „upravljavec“ le kot organ, pristojen za kazenskopravne namene, ki so zajeti s področjem uporabe Direktive 2016/680.

85.

To po mojem mnenju ne pomeni, da je drugo vprašanje za predhodno odločanje brezpredmetno, kot trdi IVSS. Z njim se prej predpostavlja, da je treba na podlagi člena 9(1) Direktive 2016/680 zakonitost obdelave preizkusiti glede na SUVP.

86.

Sodišče, pristojno za razsojanje v civilni pravdi, bo odgovorno za obdelavo podatkov v tem postopku, ko bodo ti vanj vključeni. Nadzorni organ na podlagi člena 55(3) SUVP ne bo pristojen za nadzor njegovih odločitev, saj jih bo sodišče sprejelo v okviru delovanja kot sodni organ. ( 22 )

87.

Vendar se vprašanje predložitvenega sodišča konkretno nanaša na uporabo SUVP v trenutku, ko skuša tožilstvo za svojo obrambo v civilnem postopku uporabiti informacije, ki jih je zbralo kot „upravljavec“ v smislu Direktive 2016/680.

88.

Glede na zgornja pojasnila menim, da se SUVP uporabi, saj obramba tožilstva v civilnem postopku ni zajeta z nameni iz člena 1(1) Direktive 2016/680.

89.

Pogoji za zakonitost obdelave osebnih podatkov so našteti v členu 6(1) SUVP: „[o]bdelava je zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev“, ki so navedeni v nadaljevanju te določbe. Našteti so taksativno. ( 23 )

90.

Menim, da od teh pogojev niso podani niti ta, ki temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (točka (a)), niti ta, ki se nanaša na izvajanje pogodbe (točka (b)), niti ta, ki se nanaša na izpolnjevanje zakonske obveznosti (točka (c)), ( 24 ) niti ta, povezan z zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali tretje osebe (točka (d)).

91.

Po mnenju predložitvenega sodišča je izpolnjen pogoj iz člena 6(1)(f) SUVP. Vendar se, kot je trdila Komisija, ta točka zaradi zadnjega pododstavka člena 6(1) SUVP v tej zadevi ne uporabi, saj se omenjeni pogoj „ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog“. ( 25 )

92.

V odgovoru na vprašanje Sodišča je bolgarska vlada, ki sta jo pri tem podprli češka in nizozemska vlada, vztrajala, da se pogoj iz člena 6(1)(f) SUVP uporabi. Trdi, da je treba upoštevati „naravo dejavnosti, ki jo opravlja državno tožilstvo“, ki lahko, čeprav je javni organ, v civilnih postopkih sodeluje kot „enakopravna stranka“. ( 26 )

93.

Vendar so „zakoniti interesi“, ki naj bi jih državno tožilstvo kot javni organ varovalo v postopku, v katerem se uveljavlja njegova odgovornost za procesno ravnanje, iz položaja, opredeljenega v točki (f) odstavka 1 člena 6 SUVP, izrecno izključeni na podlagi drugega pododstavka tega odstavka.

94.

Interes, ki je za organe, ki delujejo v okviru opravljanja nalog, ki jih imajo na podlagi zakona (v tem primeru kazenski pregon in zastopanje države, ko se proti njej uveljavljajo zahtevki iz naslova premoženjske odgovornosti), upošteven za namene člena 6(1) SUVP, je javni interes, ki mu služijo, v smislu točke (e) tega člena.

95.

Pogoj iz točke (f) se nanaša na zakonite interese, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov.

96.

Ta določba se torej ne nanaša toliko na možnosti obrambe javnega organa – ki so lahko zajete v okviru točke (e) – kot na morebitno prevlado interesov, pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, nad interesi upravljavca ali tretje osebe. Uporablja se predvsem za spore med (zasebnimi) strankami, katerih interesi niso javni.

97.

Ker državno tožilstvo po definiciji deluje kot državni organ, je treba preučiti, ali je sporna obdelava zajeta s členom 6(1)(e) SUVP.

98.

Tako bi bilo, če bi bila ta obdelava „potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti“, dodeljene upravljavcu.

99.

Obravnaval bom prvega – preučitev drugega ni potrebna – ( 27 ) od teh dveh namenov, da bi razjasnil, ali pomeni udeležba državnega tožilstva v civilnem postopku, v katerem se od njega terja odškodnina za njegovo ravnanje, opravljanje naloge v javnem interesu.

100.

V skladu z nacionalnim pravom ( 28 ) je državno tožilstvo odgovorno za zastopanje države v postopkih v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo zaradi škode, ki jo je povzročila z nepotrebnim odlašanjem. Državno tožilstvo je v tem smislu udeleženo pri obrambi splošnih (finančnih) interesov države in zato izvaja nalogo v javnem interesu. ( 29 )

101.

V skladu s členom 9(1) Direktive (EU) 2016/680 je prerazporeditev ad extra podatkov, zbranih v spisih, pogojena s tem, da je njihova obdelava dovoljena s pravom Unije ali države članice. V obravnavanem primeru mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali je bilo glede na izvajanje naloge v javnem interesu, ki je državnemu tožilstvu poverjena za obrambo državnega premoženja, tako dovoljenje podano.

102.

V skladu s členom 6(3) SUVP lahko pravna podlaga za obdelavo iz člena 6(1)(e) „vključuje posebne določbe, s katerimi se prilagodi uporaba pravil“ iz SUVP. ( 30 ) Če je v tej pravni podlagi določena pravica države članice, ki se uporablja za upravljavca, je naloga nacionalnega sodišča, da jo ugotovi. ( 31 )

103.

Nazadnje, če predložitveno sodišče ne bi ugotovilo ustrezne pravne podlage, bo treba skladnost sporne obdelave z namenom, za katerega so bili sporni podatki zbrani, oceniti v skladu s členom 6(4) SUVP. Za to je treba med drugim upoštevati kakršno koli povezavo med prvotnim in novim namenom, okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, in njihovo naravo, morebitne posledice nove obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ter obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov.

104.

Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanja, ki jih je postavilo Administrativen sad – Blagoevgrad (upravno sodišče Blagoevgrad, Bolgarija), odgovori tako: