—

Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila člen 15(1)(c) Uredbe (EU) 2018/1725. (1) Tožena stranka je odgovore na zdravstvena vprašanja uporabila, da bi omejila zavarovanja za primer smrti ali invalidnosti, čeprav v opozorilu v zvezi z varstvom podatkov, ki je bilo vključeno v vprašalnik, ni bilo navedeno, da se podatki lahko uporabijo za tak namen.

—

Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila člen 33d Kadrovskih predpisov II in člen 9.1.2 Kadrovskih predpisov. Pravne podlage, na katero se sklicuje EIB (člen 6-1 Pravilnika o pokojninskem zavarovanju), ni mogoče razumno razlagati, kot predlaga EIB. Navedena razlaga ne upošteva opredelitve in upoštevnega namena predzaposlitvenega zdravniškega pregleda, kot je opredeljen v členu 2.1.1.A Priloge X h Kadrovskim predpisom.

—

Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila člen 13 Kadrovskih predpisov II. V predpisih EIB ni nobenega pravila, ki bi določalo, da mora oseba, ki je z EIB sklenila pogodbo o delovnem razmerju in za katero je zdravnik medicine dela ugotovil, da je primerna za delo v EIB, podpisati dodatek k pogodbi o zaposlitvi, s katerim se odreka nekaterim pravicam socialne varnosti (natančneje nadomestilu za primer smrti ali invalidnosti).

—

Tožeča stranka trdi, da ji tožena stranka z izpodbijano odločbo jemlje pravice socialne varnosti (natančneje nadomestilo za primer smrti ali invalidnosti) na podlagi zatrjevanih genetskih značilnosti in/ali domnevne nezmožnosti. EIB je kršila temeljne pravice tožeče stranke s tem, da je z grožnjo prenehanja delovnega razmerja zahtevala, da se odpove navedenim pravicam socialne varnosti. Ravnanje tožene stranke je diskriminatorno, ker na podlagi arbitrarnih razlogov (obstoj „zelo/ekstremno nizkega“ tveganja invalidnosti v prihodnosti) skuša omejiti temeljne pravice socialne varnosti tožeče stranke za arbitrarno obdobje (5 let).