1

Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj:

2

Sporazum o izstopu, ki je bil v imenu Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (ESAE) odobren s Sklepom Sveta (EU) 2020/135 z dne 30. januarja 2020 (UL 2020, L 29, str. 1), je začel veljati 1. februarja 2020.

3

Člen 86 tega sporazuma, naslovljen „Zadeve, ki tečejo pred Sodiščem Evropske unije“, v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.   Sodišče Evropske unije ostane pristojno za postopke, ki jih sproži Združeno kraljestvo ali ki se sprožijo proti njemu pred koncem prehodnega obdobja. […]

[…]

3.   Za namene tega poglavja se šteje, da je bil postopek sprožen pred Sodiščem Evropske unije […] v trenutku, ko je bilo [bil] pisanje o začetku postopka [začetni procesni akt] registrirano [registriran] v tajništvu Sodišča […].“

4

V skladu s členom 126 navedenega sporazuma se je prehodno obdobje začelo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, končalo pa 31. decembra 2020.

5

Člen 127 Sporazuma o izstopu, naslovljen „Obseg prehoda“, določa:

„1.   Če ni s tem sporazumom določeno drugače, se v prehodnem obdobju za Združeno kraljestvo in v njem uporablja pravo Unije.

[…]

3.   V prehodnem obdobju ima pravo Unije, ki se uporablja na podlagi odstavka 1, enake pravne učinke v zvezi z Združenim kraljestvom in v njem kot v Uniji in njenih državah članicah ter se razlaga in uporablja v skladu z enakimi metodami in splošnimi načeli, kot se uporabljajo v Uniji.

[…]

6.   Če ni s tem sporazumom določeno drugače, se v prehodnem obdobju vsa sklicevanja na države članice v pravu Unije, ki se uporablja na podlagi odstavka 1, med drugim tudi kot ga izvajajo in uporabljajo države članice, razumejo, kot da vključujejo Združeno kraljestvo.

[…]“

6

Člen 131 tega sporazuma, naslovljen „Nadzor in izvrševanje“, določa:

„V prehodnem obdobju imajo institucije, organi, uradi in agencije Unije v zvezi z Združenim kraljestvom in fizičnimi in pravnimi osebami, ki prebivajo ali imajo sedež v Združenem kraljestvu, pristojnosti na podlagi prava Unije. Zlasti Sodišče Evropske unije ima pristojnost, kot je določena s Pogodbama.

Prvi odstavek se v prehodnem obdobju uporablja tudi v zvezi z razlago in uporabo tega sporazuma.“

7

Protokol o Irski/Severni Irski, priložen Sporazumu o izstopu (v nadaljevanju: Protokol o Irski/Severni Irski), vsebuje člen 8, naslovljen „DDV in trošarine“, ki v prvem odstavku določa:

„Za Združeno kraljestvo in v njem se v zvezi s Severno Irsko uporabljajo določbe prava Unije, ki zadevajo blago in so navedene v Prilogi 3 k temu protokolu.“

8

Člen 12 Protokola o Irski/Severni Irski, naslovljen „Izvajanje, uporaba, nadzor in izvrševanje“, v odstavku 1 določa:

„Brez poseganja v odstavek 4 so organi Združenega kraljestva odgovorni za izvajanje in uporabo določb prava Unije, ki se na podlagi tega protokola uporabljajo za Združeno kraljestvo in v njem v zvezi s Severno Irsko.“

9

Priloga 3 k temu protokolu se med drugim nanaša na Direktivo Sveta 95/60/ES z dne 27. novembra 1995 o davčnem označevanju plinskega olja in kerozina (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 289).

10

V prvi in tretji uvodni izjavi Direktive 95/60 je navedeno:

„ker so ukrepi Skupnosti, predvideni v tej direktivi, ne samo potrebni, ampak tudi nujni za doseganje ciljev notranjega trga; ker teh ciljev ne morejo doseči države članice posamezno; […] ker je ta direktiva v skladu z načelom subsidiarnosti;

[…]

ker pravilno delovanje notranjega trga sedaj zahteva oblikovanje skupnih predpisov za davčno označevanje plinskega olja in kerozina, za katere ni veljala polna stopnja, ki velja za tista mineralna olja, ki se uporabljajo za pogon“.

11

Člen 1 te direktive v odstavku 1 določa:

„Brez poseganja v nacionalne predpise o davčnem označevanju države članice uporabijo sredstvo za davčno označevanje v skladu z določbami te direktive za:

[…]“

12

Člen 3 navedene direktive določa:

„Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo nepravilno uporabo označenih izdelkov in zlasti, da se zadevno mineralno olje ne uporablja za izgorevanje v motorju cestnega motornega vozila ali hrani v rezervoarju takega vozila, razen če je taka uporaba v posebnih primerih, ki jih določijo pristojni organi držav članic, dovoljena.

Države članice zagotovijo, da se uporaba mineralnih olj v primerih, navedenih v prvem pododstavku, v nacionalni zakonodaji zadevne države članice šteje za prekršek. Vsaka država članica sprejme ukrepe, ki so potrebni za popolno učinkovitost vseh določb te direktive, zlasti pa določi sankcije, ki se izrekajo v primeru neizpolnjevanja navedenih ukrepov; te sankcije so sorazmerne z njihovim namenom in morajo imeti ustrezen odvračalni učinek.“

13

V členu 14(1) Direktive 2003/96 je določeno:

„Razen splošnih določb iz Direktive [Sveta] 92/12/EGS [z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 179),] o izjemah pri uporabi obdavčenih izdelkov in brez poseganja v druge določbe Skupnosti, države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja kakršnega koli izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje energente:

[…]

[…]“

14

Hydrocarbon Oil Duties Act 1979 (zakon iz leta 1979 o trošarinah za olja iz ogljikovodikov), ki ureja obdavčitev pogonskih goriv, je bil med drugim spremenjen s Finance Act 2012 (zakon iz leta 2012 o financah). Ta spor glede na čas dejanskega stanja iz postopka v glavni stvari ureja navedeni zakon iz leta 1979, kakor je bil spremenjen z navedenim zakonom iz leta 2012 (v nadaljevanju: zakon iz leta 1979).

15

Člen 14E zakona iz leta 1979 je urejal obdavčitev goriva, ki se uporablja za zasebno rekreativno plovbo. V njem je bilo določeno:

„Težko olje in bio mešanica, za katera velja nižja stopnja: zasebna rekreativna plovila

[…]

[…]“

16

Člen 14E zakona iz leta 1979 je bil spremenjen s Schedule 11 to Finance Act 2020 (priloga 11 k zakonu iz leta 2020 o financah), ki je začela veljati 1. oktobra 2021, da bi se v bistvu na Severnem Irskem prepovedala uporaba označenega goriva za pogon zasebnih rekreativnih plovil.

17

Sodišče je s sodbo, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, razsodilo, da „Združeno kraljestvo […] s tem, da je dovolilo uporabo označenega goriva za zasebno rekreativno plovbo, celo kljub temu, da za to gorivo ne velja nobena oprostitev ali znižanje trošarine, ni izpolnilo obveznosti, ki jih ima na podlagi [Direktive 95/60]“.

18

Komisija je po razglasitvi sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, z dopisom z dne 22. oktobra 2018 od Združenega kraljestva zahtevala, naj ji v dveh mesecih sporoči ukrepe, ki jih namerava sprejeti za izvršitev te sodbe.

19

Združeno kraljestvo je v dopisu z dne 19. decembra 2018 navedlo, da namerava v letih 2019 in 2020 spremeniti svojo zakonodajo, zlasti zakon iz leta 1979 in ustrezno sekundarno zakonodajo, da bi prepovedalo uporabo označenega goriva za pogon zasebnih rekreativnih plovil. Ta država je v tem dopisu tudi natančneje opredelila, da bo glede na znatne praktične posledice teh sprememb opravljeno javno posvetovanje.

20

Ker je Komisija menila, da Združeno kraljestvo ni sprejelo ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, mu je 15. maja 2020 v skladu s členom 260(2) PDEU poslala uradni opomin, s katerim ga je pozvala, naj v štirih mesecih od prejema tega opomina, in sicer najpozneje 15. septembra 2020, predloži svoje pripombe.

21

Združeno kraljestvo je na uradni opomin odgovorilo 11. septembra 2020 in predstavilo težave v zvezi z izvršitvijo sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, zlasti zaradi splošnih volitev v tej državi decembra 2019. Navedena država je tudi navedla, da je bilo zakonodajno pooblastilo vključeno v zakon iz leta 2020 o financah in da je bilo to pooblastilo nujen predhodni korak za sprejetje sekundarne zakonodaje, potrebne za izvršitev te sodbe. Poleg tega je navedla, da so bile predlagane obsežnejše reforme v zvezi z odpravo pravice do uporabe označenega goriva v večini sektorjev od aprila 2022. V zvezi s tem je ta ista država pojasnila, da bo posvetovanje o teh reformah zaključeno 1. oktobra 2020 in da bo odločitev o roku za odpravo pravice do uporabe označenega goriva za pogon zasebnih rekreativnih plovil sprejeta po tem posvetovanju skupaj s končnimi odločitvami o širših reformah glede tega goriva.

22

V teh okoliščinah se je Komisija odločila, da vloži to tožbo.

23

Ker se je prehodno obdobje iz člena 126 Sporazuma o izstopu končalo 31. decembra 2020, so se določbe Direktive 95/60 prenehale uporabljati za Združeno kraljestvo 1. januarja 2021, z izjemo Severne Irske, v kateri so te določbe po tem datumu ostale v veljavi na podlagi člena 8 Protokola o Irski/Severni Irski v povezavi s Prilogo 3 k navedenemu protokolu.

24

Združeno kraljestvo je 21. maja 2021 Komisiji poslalo dopis, v katerem jo je obvestilo, da bo parlament Združenega kraljestva 1. julija 2021 sprejel dokončno zakonodajo, ki prepoveduje uporabo označenega goriva z nižjo stopnjo trošarine za pogon zasebnih rekreativnih plovil na Severnem Irskem. Poleg tega je Združeno kraljestvo navedlo, da zasebni dobavitelji goriva med plovno sezono niso zmogli zgraditi dodatne infrastrukture, potrebne za dobavo dizelskega goriva s polno stopnjo trošarin za zasebna rekreativna plovila in za dobavo dizelskega goriva po nižji trošarinski stopnji za komercialna plovila, tako da bo ta prepoved začela veljati 1. oktobra 2021.

25

Združeno kraljestvo je zato 21. maja 2021 posodobilo obvestilo o trošarinah za gorivo, ki se uporablja za zasebna rekreativna plovila, tako da je bilo odtlej v točki 2.3 navedeno:

„Od 1. oktobra 2021 zasebna rekreativna plovila na Severnem Irskem, ki imajo en rezervoar za gorivo (za pogon in za druge namene kot za pogon), ne smejo uporabljati [označenega goriva], razen če je bilo natočeno v rezervoar za gorivo bodisi na Severnem Irskem pred 1. oktobrom 2021 bodisi na ozemlju, na katerem se lahko [označeno gorivo] še vedno zakonito uporablja za pogon […]“.

26

Zadevna sekundarna zakonodaja je bila sprejeta 28. junija 2021 in je omogočila začetek veljavnosti določb zakona iz leta 2020 o financah, tako da uporabniki zasebnih rekreativnih plovil na Severnem Irskem od 1. oktobra 2021 ne smejo več uporabljati označenega goriva.

27

Komisija je z dopisom z dne 11. februarja 2022 Sodišče obvestila, da delno umika tožbo v zvezi z dnevno denarno kaznijo, ker je ta predlog postal brezpredmeten s 1. oktobrom 2021, ko so začele veljati določbe zakona iz leta 2020 o financah. Kljub temu je vztrajala pri predlogu, naj se Združenemu kraljestvu naloži plačilo pavšalnega zneska v višini 35.873,20 EUR na dan za obdobje od 17. oktobra 2018 do 30. septembra 2021, to je od razglasitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, do datuma, ko je ta država navedeno sodbo izvršila.

28

Komisija trdi, da Združeno kraljestvo ni sprejelo ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti. Ta država naj bi imela od prejema uradnega opomina na voljo štiri mesece za predložitev pripomb, in sicer najpozneje do 15. septembra 2020. Iz odgovora na ta uradni opomin pa naj bi jasno izhajalo, da naj bi bila pravica do uporabe označenega goriva za pogon zasebnih rekreativnih plovil kljub sprejetju nekaterih predhodnih zakonodajnih ukrepov odpravljena šele aprila 2022. Komisija v zvezi s tem zatrjuje, da se država članica ne more sklicevati na počasnost zakonodajnega postopka ali notranje težave, da bi upravičila nepravočasno izvršitev sodbe Sodišča.

29

Združeno kraljestvo odgovarja, da je izpolnilo svojo obveznost izvršitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, saj sta bila uradni opomin in ta tožba Komisije prezgodnja. Iz sodne prakse Sodišča, ki izhaja zlasti iz sodb z dne 4. julija 2000, Komisija/Grčija (C‑387/97, EU:C:2000:356, točka 82), in z dne 25. junija 2013, Komisija/Češka republika (C‑241/11, EU:C:2013:423, točka 44), v skladu s katero je treba sodbo, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, izvršiti v najkrajšem možnem času, naj bi bilo namreč mogoče izpeljati, da mora Sodišče preučiti praktične težave, s katerimi se sooča zadevna država članica. Iz sodbe z dne 25. novembra 2003, Komisija/Španija (C‑278/01, EU:C:2003:635, točka 30), naj bi bilo razvidno tudi, da mora Sodišče za ugotovitev neizvršitve, ki je v nasprotju s členom 260(2) PDEU, šteti, da je bilo zadevno sodbo, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, mogoče izvršiti pred datumom, ko je dejansko bila izvršena.

30

V tem okviru naj bi Komisija morala analizirati praktične težave, ki jih mora zadevna država članica premostiti, da bi izvršila sodbo, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti. Ta institucija naj bi morala dokazati, da je bilo kljub tem težavam razumno mogoče, da bi ta država članica sodbo izvršila v roku, določenem v uradnem opominu. Ob upoštevanju zapletenosti in obsega naloge izvršitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, pa naj obdobje 23 mesecev od datuma razglasitve te sodbe do izteka roka, določenega v tem dopisu, očitno Združenemu kraljestvu ne bi zadostovalo za izvršitev navedene sodbe.

31

Poleg tega naj se pristop, ki temelji na objektivni odgovornosti, ne bi uporabljal za zadeve, vložene na podlagi člena 260 PDEU. Komisija naj bi morala glede na okoliščine primera skupaj s tožbo, ki jo je vložila na podlagi člena 258 PDEU, zahtevati, da se Združenemu kraljestvu naložijo finančne sankcije v skladu s členom 260(3) PDEU, česar pa naj ne bi storila. Nazadnje, Komisija naj bi zamešala praktične težave, s katerimi se soočajo države članice in ki jih mora Sodišče upoštevati, z notranjimi pravnimi ali političnimi težavami teh držav, ki pa jih ni mogoče upoštevati.

32

V tem primeru Združeno kraljestvo potrjuje, da se je pri izvajanju Direktive 95/60 in izvršitvi sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, soočalo z edinstvenimi praktičnimi težavami, o čemer je obvestilo Komisijo. Združeno kraljestvo naj bi se namreč soočalo s težavami, povezanimi, prvič, z njegovimi posebnimi geografskimi značilnostmi glede dolžine obale ter števila pristanišč in sidrišč, drugič, z veliko različnimi velikostmi pristanišč, v katerih se plovila lahko oskrbujejo z gorivom, tretjič, z materialnimi omejitvami, s katerimi se srečujejo majhna pristanišča, da bi zagotovila neoznačeno gorivo in označeno gorivo, četrtič, z ekonomskimi in varnostnimi pomisleki, zlasti v zvezi z davčnimi goljufijami, tveganjem poslabšanja stanja dizelskega goriva, namestitvijo začasnih sekundarnih rezervoarjev, namembnostjo turističnih prihodkov in uporabo označenega goriva za druge namene kot za pogon, in petič, s pandemijo covida‑19.

33

Komisija v repliki navaja, na prvem mestu, da Združeno kraljestvo ne izpodbija tega, da do 15. septembra 2020 ni izvršilo sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti.

34

Na drugem mestu, trditev te države, da mora Komisija dokazati, da je bilo to sodbo razumno mogoče izvršiti pred tem datumom, naj ne bi bila podprta s sodno prakso.

35

Na tretjem mestu, ustaljena sodna praksa Sodišča, v skladu s katero se država članica ne more sklicevati na praktične težave, da bi upravičila nespoštovanje člena 260(1) PDEU, naj ne bi bila omejena na politične in pravne težave. Poleg tega naj bi Združeno kraljestvo pri sklicevanju, da pristopa, ki temelji na objektivni odgovornosti, ni mogoče uporabiti v okviru postopka iz člena 260 PDEU, zamešalo obveznost, ki jo ima na podlagi člena 260(1) PDEU, in presojo resnosti neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 260(2) PDEU.

36

V vsakem primeru naj okoliščine, na katere se sklicuje Združeno kraljestvo, ne bi pomenile praktičnih težav, ki bi lahko upravičile neizvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti. Namreč, prvič, kar zadeva domnevne zakonodajne zamude, z obveznostjo te države, da opravi oceno komercialnih marin in pristanišč za določitev morebitnih korektivnih ukrepov, potrebnih za izvršitev te sodbe, ni mogoče pojasniti razlogov, zaradi katerih naj navedena država več kot dve leti in pol po razglasitvi te sodbe ne bi sprejela sekundarne zakonodaje, potrebne za izvršitev te sodbe. Drugič, kar zadeva težave, ki naj bi domnevno nastale zaradi infrastrukture, kot je obstoj oddaljenih pristanišč ali zelo majhnih pristanišč, v katerih ni dovolj prostora za dobavo označenega in neoznačenega goriva, Komisija meni, da se zdi, da so te morebitne težave prej izjema kot pravilo. Poleg tega naj bi druge države članice enake težave že odpravile. Tretjič, kar zadeva pandemijo covida-19, naj bi Komisija Združenemu kraljestvu odobrila izreden štirimesečni rok za odgovor na uradni opomin, medtem ko naj bi bil rok običajno samo dva meseca. Poleg tega naj bi bilo število primerov covida-19 v tej državi poleti 2020 na eni od najnižjih ravni.

37

Na četrtem mestu, v nasprotju s tem, kar trdi Združeno kraljestvo, naj bi bilo iz njegovega dopisa z dne 11. septembra 2020 jasno razvidno, da naj bi bila pravica do uporabe označenega goriva v večini sektorjev odpravljena šele od aprila 2022. Zaradi neskladja med zavezami te države, da bo pravočasno izvršila sodbo, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, in odsotnostjo oprijemljivih rezultatov v bližnji prihodnosti je Komisija začela postopek iz člena 260(2) PDEU. Šele po tem, ko je Komisija vložila tožbo na podlagi te določbe, naj bi se navedena država zavezala, da bo sprejela potrebno sekundarno zakonodajo.

38

Na petem mestu, Združeno kraljestvo naj bi se napačno sklicevalo na člen 260(3) PDEU, saj naj bi se postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, v katerem je bila izrečena sodba, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, nanašal na nepravilen prenos direktive, in ne na neobvestitev o ukrepih za prenos.

39

Združeno kraljestvo v dupliki odgovarja, prvič, da mu je zakon iz leta 2020 o financah od začetka veljavnosti 1. oktobra 2021 omogočil, da se je lahko uskladilo z Direktivo 95/60.

40

Drugič, trdi, da neizpolnitev obveznosti iz člena 260(1) PDEU ne more izhajati zgolj iz dejstva, da ni sprejelo potrebnih ukrepov pred iztekom roka, določenega v uradnem opominu, razen če ima Komisija pooblastilo, ki pa ji ga ta določba ne daje, da določi rok za izvršitev sodbe Sodišča, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti. Poleg tega naj ta institucija pri izvajanju svojih diskrecijskih pooblastil ne bi mogla, ne da bi pri tem kršila načeli pravne varnosti in sorazmernosti, predložiti zadeve Sodišču na podlagi člena 260(2) PDEU kadar koli bi želela in ne da bi preverila, ali je „mogoče“ sodbo Sodišča izvršiti. Dalje, kršitev načela enakega obravnavanja naj bi bilo treba priznati, saj naj bi bili roki, ki jih je Komisija določila drugim državam članicam za izvršitev sodbe Sodišča, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, v nekaterih primerih precej daljši od roka, ki je bil določen v obravnavanem primeru.

41

Tretjič in zadnjič, Komisija naj bi izkrivila trditve Združenega kraljestva v zvezi z zadevnimi praktičnimi težavami in naj jih ne bi ustrezno obravnavala. Poleg tega naj bi zadevo Sodišču predložila na podlagi napačne razlage dopisa z dne 11. septembra 2020. V navedenem dopisu naj ne bi bilo navedeno – v nasprotju s trditvami Komisije – da naj bi se prepoved uporabe označenega goriva za zasebna rekreativna plovila uporabljala šele od aprila 2022, ampak naj bi bilo v njem pojasnjeno, da bodo spremembe, ki presegajo zahteve iz sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, začele veljati tega dne.

42

V skladu s členom 260(2) PDEU lahko Komisija, če meni, da zadevna država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe, pri Sodišču vloži tožbo, pri čemer določi višino pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki naj jo plača zadevna država članica in ki je po mnenju Komisije primerna glede na okoliščine zadeve.

43

Poudariti je treba, da se v zvezi s postopkom zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 260(2) PDEU kot referenčni datum za presojo obstoja te neizpolnitve obveznosti uporabi datum izteka roka, določenega v uradnem opominu, ki je bil izdan na podlagi te določbe (sodba z dne 20. januarja 2022, Komisija/Grčija (Vračilo državnih pomoči – Ferronickel), C‑51/20, EU:C:2022:36, točka 61 in navedena sodna praksa).

44

Poleg tega je treba opozoriti, da postopek zaradi neizpolnitve obveznosti temelji na objektivni ugotovitvi, da država članica ni spoštovala obveznosti, ki ji jih nalaga Pogodba ali akt sekundarne zakonodaje (sodba z dne 12. novembra 2019, Komisija/Irska (Polje vetrnih elektrarn Derrybrien), C‑261/18, EU:C:2019:955, točka 92).

45

V obravnavanem primeru je Komisija, kot je razvidno iz točke 20 te sodbe, 15. maja 2020 Združenemu kraljestvu poslala uradni opomin na podlagi postopka iz člena 260(2) PDEU. Zato je referenčni datum, naveden v točki 43 te sodbe, datum izteka roka, določenega v tem dopisu, in sicer 15. september 2020.

46

Očitno je, da Združeno kraljestvo do tega datuma ni sprejelo vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti. Čeprav je bil do navedenega datuma sprejet zakon iz leta 2020 o financah, ki je vseboval zakonodajno pooblastilo, potrebno za izvršitev sodbe, pa je ta zakon začel veljati šele 1. oktobra 2021, tako da je bila do zadnjenavedenega datuma uporaba označenega goriva za pogon zasebnih rekreativnih plovil dovoljena v celotni navedeni državi.

47

S trditvami Združenega kraljestva te ugotovitve ni mogoče ovreči. Na prvem mestu, v zvezi s trditvijo te države, da mora Komisija dokazati, da je bilo sodbo, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, razumno mogoče izvršiti pred iztekom roka, določenega v uradnem opominu, zadostuje navesti, da čeprav mora Komisija v okviru postopka na podlagi člena 260(2) PDEU Sodišču posredovati podatke, ki so potrebni za določitev stanja, ki ga je država članica dosegla glede izvršitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti (sodba z dne 2. decembra 2014, Komisija/Italija,C‑196/13, EU:C:2014:2407, točka 48 in navedena sodna praksa), Komisiji ni mogoče naložiti, naj dokaže, da je izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, mogoča do datuma izteka roka, določenega v uradnem opominu, ki ga je ta institucija poslala zadevni državi članici.

48

Na drugem mestu, v zvezi s trditvami Združenega kraljestva, da sta bila uradni opomin in ta tožba prezgodnja, zlasti ker zaradi praktičnih težav ni moglo v celoti izvršiti sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, pred iztekom roka, določenega v tem opominu, je treba opozoriti, prvič, da čeprav člen 260(1) PDEU ne določa roka, v katerem je treba izvršiti sodbo, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, interes takojšnje in enotne uporabe prava Unije v skladu z ustaljeno sodno prakso zahteva, da se ta izvršitev začne takoj in se čim prej konča (sodba z dne 12. novembra 2019, Komisija/Irska (Polje vetrnih elektrarn Derrybrien), C‑261/18, EU:C:2019:955, točka 123 in navedena sodna praksa).

49

Drugič, v nasprotju s trditvami Združenega kraljestva iz sodne prakse ni mogoče sklepati, da se zadevna država članica lahko sklicuje na praktične težave, da bi upravičila neizvršitev sodbe Sodišča. V skladu z ustaljeno sodno prakso se namreč država članica ne more sklicevati na določbe, prakso ali stanje svojega notranjega pravnega reda, da bi upravičila neizpolnjevanje obveznosti, ki jih nalaga pravo Unije (sodba z dne 12. novembra 2019, Komisija/Irska (Polje vetrnih elektrarn Derrybrien), C‑261/18, EU:C:2019:955, točka 89 in navedena sodna praksa).

50

Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 18 in 20 sklepnih predlogov, ni mogoče šteti, da se ta sodna praksa nanaša le na pravne in politične težave, tako da bi praktične težave lahko upravičile neizvršitev sodbe Sodišča, s katero je bila na podlagi člena 258 PDEU ugotovljena neizpolnitev obveznosti.

51

V teh okoliščinah v obravnavanem primeru neizvršitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, ni mogoče upravičiti ne z notranjimi ali praktičnimi težavami ne s posebnimi okoliščinami, na katere se sklicuje Združeno kraljestvo v predhodni fazi in v tem postopku ter ki so povezane zlasti z zakonodajnim postopkom, splošnimi volitvami, javnimi posvetovanji, geografskimi značilnostmi, različno velikostjo pristanišč, težavami pri dobavi tako označenega kot neoznačenega goriva, ekonomskimi in varnostnimi pomisleki ter pandemijo covida-19.

52

Prav tako je treba zavrniti trditev Združenega kraljestva, da je Komisija po eni strani izkrivila njegove trditve v zvezi s praktičnimi težavami, s katerimi naj bi se soočalo v okviru izvršitve te sodbe, in po drugi strani te težave neustrezno obravnavala.

53

Na tretjem mestu, glede trditve Združenega kraljestva, da je bil štirimesečni rok, ki ga je Komisija v uradnem opominu določila za predložitev pripomb v zvezi z izvršitvijo sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, nerazumen in nezadosten, je treba poudariti, da iz sodne prakse izhaja, da mora Komisija v skladu s cilji predhodnega postopka – namreč zadevni državi članici omogočiti, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije, in da učinkovito uveljavlja svoja sredstva obrambe zoper očitke Komisije – državam članicam zagotoviti razumen rok za odgovor na uradni opomin in za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti in ki je bila izdana na podlagi člena 258 PDEU, ali po potrebi za pripravo obrambe, pri čemer je treba za presojo razumnosti določenega roka upoštevati vse okoliščine posameznega primera (glej po analogiji sodbo z dne 16. julija 2020, Komisija/Romunija (Preprečevanje pranja denarja), C‑549/18, EU:C:2020:563, točka 70 in navedena sodna praksa).

54

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da štirimesečni rok, ki ga je Komisija določila v pisnem opominu, ni bil ne nerazumen ne nezadosten, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je med razglasitvijo sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, in iztekom tega roka preteklo skupno skoraj 23 mesecev.

55

Na četrtem mestu, glede trditve Združenega kraljestva, da je bila ta tožba prezgodnja, zadostuje opozoriti, da iz sodne prakse izhaja, da ima Komisija kot varuhinja Pogodb na podlagi člena 17(1), drugi stavek, PEU, diskrecijsko pravico pri odločanju o primernosti ukrepanja proti državi članici in o tem, kdaj bo proti njej začela postopek zaradi neizpolnitve obveznosti, pri čemer razlogi, na katerih ta odločitev temelji, ne morejo vplivati na dopustnost tožbe niti niso predmet sodnega nadzora Sodišča (glej v tem smislu sodbi z dne 13. januarja 2021, Komisija/Slovenija (MiFID II), C‑628/18, EU:C:2021:1, točki 47 in 48, ter z dne 8. marca 2022, Komisija/Združeno kraljestvo (Boj proti goljufijam s prenizkim vrednotenjem), C‑213/19, EU:C:2022:167, točka 203 in navedena sodna praksa).

56

Ob upoštevanju te diskrecijske pravice je treba zavrniti tudi trditev Združenega kraljestva, da naj bi Komisija kršila načelo enakega obravnavanja, ker naj bi drugim državam članicam odobrila precej daljše roke od tega, ki ga je zanj določila za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti (glej v tem smislu sodbo z dne 13. januarja 2021, Komisija/Slovenija (MiFID II), C‑628/18, EU:C:2021:1, točka 53).

57

Na petem mestu, kar zadeva trditev Združenega kraljestva, da ta tožba temelji na napačni razlagi te institucije, s katero naj bi se izkrivilo sporočilo dopisa z dne 11. septembra 2020 – tudi ob predpostavki, da v tem dopisu, v nasprotju s tem, kar trdi Komisija, ni navedeno, da se prepoved uporabe označenega goriva za zasebna rekreativna plovila uporablja šele od aprila 2022 – ta okoliščina ni upoštevna za presojo utemeljenosti te tožbe in ne more omajati ugotovitve iz točke 46 te sodbe, da Združeno kraljestvo do 15. septembra 2020 ni sprejelo vseh ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti.

58

Na šestem in zadnjem mestu, v nasprotju s tem, kar trdi Združeno kraljestvo, Komisija v okviru tožbe, ki jo je vložila v zadevi, v kateri je bila izdana sodba, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, Sodišču na podlagi člena 260(3) PDEU ni mogla predlagati, naj tej državi naloži denarne sankcije. Ta tožba namreč ni bila vložena zato, ker ta država ni izpolnila obveznosti obvestitve o ukrepih za prenos Direktive 95/60, ampak zaradi nepravilnega prenosa te direktive. Sodišču pa v okviru sodnega postopka, začetega na podlagi člena 260(3) PDEU, ni treba preučiti, ali je država članica pravilno prenesla direktivo (glej v tem smislu sodbo z dne 25. februarja 2021, Komisija/Španija (Direktiva o osebnih podatkih – Kazenske zadeve), C‑658/19, EU:C:2021:138, točka 30 in navedena sodna praksa).

59

Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da Združeno kraljestvo s tem, da do datuma izteka roka, določenega v uradnem opominu, ki ga je izdala Komisija, in sicer do 15. septembra 2020, ni sprejelo vseh ukrepov za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, ni izpolnilo obveznosti iz člena 260(1) PDEU.

60

Komisija meni, da vsaka daljša neizvršitev sodbe Sodišča sama po sebi pomeni resno kršitev načela zakonitosti in pravne varnosti, zato s sklicevanjem na točko 10 in naslednje njenega sporočila SEC(2005) 1658 z dne 12. decembra 2005, naslovljenega „Izvajanje člena [260 PDEU]“ (UL 2007, C 126, str. 15, v nadaljevanju: sporočilo iz leta 2005), predlaga, naj se Združenemu kraljestvu naloži pavšalni znesek.

61

Komisija se opira na sporočilo iz leta 2005 in sporočilo z naslovom „Posodobitev podatkov, ki se uporabljajo za izračun pavšalnih zneskov in periodičnih denarnih kazni, ki jih bo Komisija predlagala Sodišču Evropske unije v postopkih za ugotavljanje kršitev“ (UL 2020, C 301, str. 1, v nadaljevanju: sporočilo iz leta 2020), da bi se ta pavšalni znesek izračunal tako, da se dnevni znesek 35.873,20 EUR pomnoži s številom dni, ki so pretekli med datumom razglasitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, in datumom, ko je Združeno kraljestvo to sodbo izvršilo. Ta znesek naj bi izhajal iz pomnožitve enotne pavšalne osnove s koeficientom teže in faktorjem „n“. Komisija pojasnjuje, da tako dobljeni pavšalni znesek ne sme biti nižji od 8.901.000 EUR.

62

Na prvem mestu, Komisija navaja, da je iz sporočila iz leta 2020 po eni strani razvidno, da je enotna pavšalna osnova določena v višini 1052 EUR, in po drugi strani, da faktor „n“, ki se upošteva za zagotovitev odvračalnega učinka sankcije, za Združeno kraljestvo znaša 3,41.

63

Na drugem mestu, v zvezi s težo kršitve Komisija poudarja, da je cilj Direktive 95/60 dopolniti Direktivo 2003/96 ter spodbujati vzpostavitev in dobro delovanje notranjega trga s tem, da omogoča enostavno in hitro identifikacijo plinskega olja, za katero se ne uporablja običajna raven obdavčitve. Vendar naj bi navedena država s tem, da ni sprejela potrebnih ukrepov za preprečevanje zlorabe označenih proizvodov, organom drugih držav članic, zlasti tistih, katerih vode mejijo na Združeno kraljestvo, otežila ali celo onemogočila ugotavljanje, ali zasebno rekreativno plovilo, ki se v pristaniščih Združenega kraljestva oskrbuje z označenim gorivom in nato doseže vode teh držav članic, prevaža gorivo, ki je zakonito obdavčeno po polni stopnji v Združenem kraljestvu. Poleg tega naj bi iz dokumenta vlade Združenega kraljestva z dne 15. julija 2019, naslovljenega „Implementation of the Court of Justice of the European Union (CJEU) judgment on diesel fuel used in private pleasure craft“ (Izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije o uporabi plinskega olja za zasebna rekreativna plovila), s katerim se je v tej državi začelo javno posvetovanje, izhajalo, da je bilo znatno število zasebnih rekreativnih plovil prizadeto, ker navedena država ni sprejela teh potrebnih ukrepov. Zato naj bi bilo treba uporabiti koeficient teže kršitve 10 od 20.

64

Združeno kraljestvo odgovarja, da mu – tudi če bi Sodišče ugotovilo neizvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti – ne bi smela biti naložena nobena denarna sankcija in, podredno, da bi morala biti ta sankcija omejena na pavšalni znesek, ki ne presega 250.000 EUR.

65

Glede stopnje teže kršitve in plačilne zmožnosti države članice naj bi bilo treba v skladu z ustaljeno sodno prakso po eni strani upoštevati posledice neizvršitve zadevne sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, za zasebne in javne interese ter po drugi strani nujnost, da je zadevna država članica prisiljena v to, da izpolni svoje obveznosti (glej v tem smislu sodbe z dne 12. julija 2005, Komisija/Francija, C‑304/02, EU:C:2005:444, točka 104; z dne 14. marca 2006, Komisija/Francija, C‑177/04, EU:C:2006:173, točka 62, in z dne 10. januarja 2008, Komisija/Portugalska, C‑70/06, EU:C:2008:3, točka 39).

66

Kar zadeva, na prvem mestu, težo neizvršitve, bi lahko šlo le za omejeno in zelo majhno kršitev, tako da bi bilo treba sprejeti podoben pristop, kot ga je Sodišče uporabilo v sodbi z dne 10. januarja 2008, Komisija/Portugalska (C‑70/06, EU:C:2008:3), in posledično uporabiti faktor teže kršitve, ki ni večji od 3.

67

Prvič, Združeno kraljestvo navaja, da naj tožba Komisije ne bi vsebovala nobene analize pomena predpisa Unije, ki je bil predmet zadevne kršitve.

68

Drugič, Komisija naj bi morala dokazati ne le obstoj neizvršitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, ampak tudi posledice te neizvršitve za notranji trg ter splošne in posamične interese. Po mnenju Združenega kraljestva imajo kršitve Direktive 95/60 le zelo omejene posledice za te interese, ob upoštevanju celotnega sistema, ki ga je uvedlo, da bi preverilo, ali so uporabniki zasebnih rekreativnih plovil plačali ustrezen znesek davka. Zato naj torej ne bi bilo ne davčnih izgub in ne škode za notranji trg. Poleg tega Združeno kraljestvo glede težav, na katere se sklicuje Komisija v zvezi s tem, da so druge države članice preverile, ali je bila dajatev ustrezno plačana v Združenem kraljestvu, trdi, po eni strani, da te težave niso podprte z nobenim dokazom in, po drugi strani, da so organi teh drugih držav članic lahko uporabili sistem preverjanja, ki ga je vzpostavilo Združeno kraljestvo.

69

Poleg tega naj bi bila neskladnost minimalna, saj naj bi bilo v obdobju od leta 2017 do leta 2019 v Združenem kraljestvu za pogon zasebnih rekreativnih plovil uporabljenega manj kot 0,2 % označenega goriva.

70

V zvezi s tem naj bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da se od izteka prehodnega obdobja, to je od 31. decembra 2020, obveznost Združenega kraljestva, da izvrši sodbo, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, nanaša le še na Severno Irsko. Združeno kraljestvo v zvezi s tem trdi, da je število zasebnih rekreativnih plovil na Severnem Irskem ocenjeno na 1500 in da je bilo uporabnikom teh plovil dobavljeno le 132 litrov označenega goriva v obdobju od 1. januarja do 22. marca 2021.

71

Tretjič, iz sodne prakse Sodišča naj bi izhajalo, da Sodišče pri ugotavljanju teže neizpolnitve obveznosti upošteva težavnost izpolnitve. Poleg tega naj bi Združeno kraljestvo s tem, da je leta 2019 izvedlo javno posvetovanje in sprejelo zadevno primarno zakonodajo, od razglasitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, doseglo znaten napredek. Poleg tega naj bi Združeno kraljestvo ravnalo v dobri veri, saj je Komisijo redno obveščalo o sprejetih ukrepih. Upoštevati naj bi bilo treba tudi dejstvo, da gre za prvo pravno sredstvo, vloženo proti tej državi zaradi neizvršitve sodbe Sodišča.

72

Na drugem mestu, kar zadeva trajanje neizpolnitve obveznosti, naj bi obdobje neizvršitve začelo teči šele od trenutka, ko Sodišče meni, da je bilo v praksi mogoče izvršiti sodbo, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti. Iz sodbe z dne 28. novembra 2013, Komisija/Luksemburg (C‑576/11, EU:C:2013:773), naj bi namreč izhajalo, da je treba pri presoji tega trajanja upoštevati praktične težave.

73

Na tretjem mestu, Združeno kraljestvo navaja, da je faktor „n“ v višini 3,41, ki je bil uporabljen v obvestilu iz leta 2020, pretiran.

74

Prvič, plačilna zmožnost naj ne bi več mogla temeljiti na bruto domačem proizvodu (BDP) Združenega kraljestva v celoti, saj se obveznosti, ki jih nalagata Direktiva 95/60 in člen 260 PDEU, od konca prehodnega obdobja za Združeno kraljestvo uporabljajo le še v zvezi s Severno Irsko. Severnoirsko gospodarstvo pa naj bi leta 2018 predstavljalo približno 2,28 % gospodarstva Združenega kraljestva, tako da bi bilo treba faktor „n“ sorazmerno prilagoditi. V zvezi s tem naj bi bilo treba obravnavano zadevo razlikovati od zadeve, v kateri je bila izdana sodba z dne 11. decembra 2012, Komisija/Španija (C‑610/10, EU:C:2012:781), v kateri je Sodišče zavrnilo trditev Kraljevine Španije, da je treba upoštevati le BDP Baskije, saj se je kršitev pravil Unije nanašala le na ta del Kraljevine Španije. V tej zadevi so se namreč pravila Unije uporabljala za to državo članico kot celoto, medtem ko se v tem primeru Direktiva 95/60 za Združeno kraljestvo uporablja le še v zvezi s Severno Irsko. Poleg tega, ker je Komisija menila, da je treba po koncu prehodnega obdobja ponovno izračunati faktor „n“, bi bilo protislovno, če bi se po tem obdobju še naprej uporabljal skupni BDP Združenega kraljestva.

75

Drugič, upoštevati naj bi bilo treba, da Združeno kraljestvo nima več nobenega sedeža v Evropskem parlamentu.

76

Tretjič, Sodišče naj bi moralo upoštevati najnovejše informacije o BDP. V zvezi s tem je predstavnik Združenega kraljestva na obravnavi pojasnil, da je BDP te države za leto 2020 znašal 2.156.073 milijonov britanskih funtov (GBP) (približno 2.423.426 milijonov EUR).

77

Komisija v repliki navaja, da lahko Sodišče Združenemu kraljestvu naloži višjo sankcijo, kot jo je predlagala.

78

Na prvem mestu, Komisija v zvezi s težo neizpolnitve obveznosti opozarja, da ima jasnost kršene obveznosti pomembno vlogo pri presoji teže kršitve. Prav tako naj ne bi šlo za vprašanje, ali je Združeno kraljestvo spoštovalo cilj Direktive 2003/96, ampak za vprašanje, ali je izpolnilo jasno in nujno obveznost iz Direktive 95/60, da se odpravi pravica zasebnih rekreativnih plovil do uporabe označenega goriva. Poleg tega naj Komisiji ne bi bilo treba dokazati, da so se posledice kršitve dejansko udejanjile.

79

Dalje, po mnenju Komisije je pomembno le dejstvo, da so zasebna rekreativna plovila imela dostop do voda več držav članic z označenim gorivom, za katero so organi teh držav lahko upravičeno domnevali, da ni bilo obdavčeno.

80

Še več, Združeno kraljestvo naj bi dvakrat zamudilo s sprejetjem upoštevne sekundarne zakonodaje. Poleg tega naj bi ta država šele po vložitvi te tožbe predvidela sprejetje te zakonodaje. Nazadnje, Komisija naj bi upoštevala dejstvo, da gre za prvi postopek zaradi neizvršitve sodbe Sodišča proti navedeni državi.

81

Komisija je na obravnavi trdila, da se faktor teže ne bi smel zmanjšati zaradi zmanjšanja ozemeljskega obsega kršitve, ker to zmanjšanje izhaja iz Sporazuma o izstopu, in ne iz ukrepov, ki jih je Združeno kraljestvo sprejelo za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti.

82

Na drugem mestu, v zvezi s trajanjem kršitve naj ne bi bilo treba upoštevati ne praktičnih težav ne dejstva, da si je Združeno kraljestvo prizadevalo v dobri veri.

83

Na tretjem mestu, Komisija v zvezi s faktorjem „n“ opozarja, prvič, da je bil ta postopek uveden pred koncem prehodnega obdobja in da je bilo Združeno kraljestvo v skladu s členoma 127 in 131 Sporazuma o izstopu še naprej kot celota odgovorno za uporabo in spoštovanje prava Unije v navedenem obdobju.

84

Drugič, število sedežev, ki jih ima država članica v Parlamentu, naj bi bilo uporabljeno kot spremenljivka za določitev faktorja „n“, saj naj bi bilo to število koristen kazalnik velikosti te države članice, tako da naj dejstvo, da Združeno kraljestvo nima več sedeža v Parlamentu, ne bi bilo upoštevno in naj bi bilo poleg tega neposredna posledica Sporazuma o izstopu, ki ga je podpisalo. Komisija vsekakor trdi, da je bila ta država v času ugotovitve neizpolnitve obveznosti leta 2018 zastopana v Parlamentu.

85

Tretjič, kar zadeva trditev Združenega kraljestva, da bi bilo treba faktor „n“ zmanjšati iz ekonomskih razlogov, je Komisija na obravnavi navedla, da je mogoče številke, ki jih je predložilo Združeno kraljestvo v zvezi z letom 2020, šteti za zanesljive. Poleg tega bi bilo treba v skladu s sporočilom Komisije, naslovljenim „Prilagoditev izračuna pavšalnih zneskov in [dnevnih] denarnih kazni, ki jih Komisija predlaga v postopkih za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije, po izstopu Združenega kraljestva“ (UL 2021, C 129, str. 1; v nadaljevanju: sporočilo iz leta 2021), faktor „n“ za kršitve, ki jih je storila ta država, zdaj določiti na 3,70, najnižji pavšalni znesek pa na 8.215.000 EUR.

86

Združeno kraljestvo v repliki navaja, da se bo z Direktivo 95/60 uskladilo 1. oktobra 2021. Komisija naj torej ne bi mogla predlagati naložitve denarnih sankcij, ker naj bi iz sodbe z dne 7. septembra 2016, Komisija/Grčija (C‑584/14, EU:C:2016:636, točka 70), izhajalo, da je njihov namen spodbuditi hitro izvršitev sodbe Sodišča, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, če se ta neizpolnitev obveznosti nadaljuje.

87

Na prvem mestu, kar zadeva težo neizpolnitve obveznosti, ta država zavrača trditev Komisije, da naj bi iz prve uvodne izjave Direktive 95/60 izhajalo, da je treba obveznosti iz te direktive šteti za pomembne. Po eni strani naj bi namreč, kot naj bi izhajalo iz sodbe z dne 25. junija 2013, Komisija/Češka republika (C‑241/11, EU:C:2013:423, točka 54), navedbe iz uvodne izjave imele majhno analitično vrednost za presojo relativnega pomena pravila v primerjavi z drugimi pravili Unije, po drugi strani pa naj bi številne direktive vsebovale enakovredne izraze.

88

Hkrati naj bi bilo treba upoštevati končni cilj Direktive 95/60, ki je vzpostavitev harmoniziranega sistema pobiranja trošarin na plinsko olje. Prav tako naj bi Komisija vprašanje skladnosti zakonodaje s to direktivo zamešala z vprašanjem upoštevnih dejavnikov za presojo teže neskladnosti.

89

Poleg tega naj bi bila odločilna okoliščina, da je označeno gorivo, dobavljeno uporabnikom zasebnih rekreativnih plovil v Združenem kraljestvu, predstavljalo 0,2 % označenega goriva, dobavljenega v tej državi, in da je označeno gorivo, dobavljeno tem uporabnikom na Severnem Irskem, od junija do avgusta 2019 znašalo 0,02 % trga Združenega kraljestva.

90

Podobno naj bi dejstvo, da se je Komisija sklicevala le na neutemeljene izvlečke iz tiska glede glob, ki so bile zgolj v eni državi članici naložene uporabnikom zasebnih rekreativnih plovil iz Združenega kraljestva, in da ni predložila nobenega dokaza o naložitvi take globe od maja 2018, dokazovalo omejen učinek neskladnosti z Direktivo 95/60. Iz sodbe z dne 10. septembra 2009, Komisija/Portugalska (C‑457/07, EU:C:2009:531, točka 98), naj bi torej izhajalo, da mora Komisija, kadar je, kot v obravnavani zadevi, predložila podrobne podatke, ki kažejo na omejen učinek ali odsotnost učinka kršitve, dokazati, zakaj bi Sodišče moralo pritrditi njenemu stališču. Nazadnje, Komisija naj se za izpodbijanje dobre vere Združenega kraljestva ne bi mogla sklicevati na prvotno neizpolnitev obveznosti.

91

Na drugem mestu, v zvezi s faktorjem „n“ bi bilo treba upoštevati, da se pravo Unije za Združeno kraljestvo uporablja le še v zvezi s Severno Irsko, ki je, kot je Združeno kraljestvo potrdilo na obravnavi, leta 2020 predstavljala 2,25 % BDP Združenega kraljestva. Sodišče naj bi se namreč moralo opreti na velikost gospodarstva ozemlja, za katero se uporablja pravo Unije, na dan izdaje sodbe, ki bo izdana v tej zadevi.

92

Združeno kraljestvo je na obravnavi trdilo tudi, da je bilo od izstopa iz Unije v drugačnem položaju kot države članice, tako da bi ga bilo treba obravnavati drugače, zlasti kar zadeva faktor „n“, in znižati pavšalni znesek.

93

Najprej je treba ugotoviti, da – čeprav je Združeno kraljestvo 1. oktobra 2021 odpravilo neizpolnitev obveznosti popolne izvršitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, in zato v tej zadevi neizpolnitev obveznosti ne traja do presoje dejanskega stanja s strani Sodišča – je Komisija, kot izhaja iz točke 27 te sodbe, vztrajala pri svojem predlogu, naj se tej državi naloži plačilo pavšalnega zneska.

94

V zvezi s tem pa je treba poudariti, da tožbe, s katero Komisija predlaga naložitev plačila pavšalnega zneska, ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker se nanaša na neizpolnitev obveznosti, ki je bila, čeprav je trajala dlje časa, odpravljena, ko je Sodišče preučilo dejansko stanje (sodba z dne 13. januarja 2021, Komisija/Slovenija (MiFID II), C‑628/18, EU:C:2021:1, točka 70).

95

Primarno je treba spomniti, da Sodišče v vsaki zadevi glede na okoliščine primera, o katerem odloča, in glede na stopnjo prepričevanja in odvračanja, ki se mu zdi potrebna, določi primerne denarne sankcije, da se med drugim preprečijo ponovne podobne kršitve prava Unije (sodba z dne 20. januarja 2022, Komisija/Grčija, (Vračilo državnih pomoči – Ferronickel), C‑51/20, EU:C:2022:36, točka 86 in navedena sodna praksa).

96

Naložitev plačila pavšalnega zneska in določitev morebitne višine tega zneska morata v vsakem posameznem primeru temeljiti na upoštevanju vseh bistvenih elementov, ki se nanašajo na značilnosti ugotovljene neizpolnitve obveznosti in na ravnanje države članice, na katero se nanaša postopek, ki se je začel na podlagi člena 260 PDEU. Ta člen v zvezi s tem podeljuje Sodišču široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, da odloči, ali je tako sankcijo treba naložiti, in po potrebi določi njeno višino. Poleg tega mora Sodišče v okviru pooblastila za odločanje po prostem preudarku višino tega pavšalnega zneska določiti tako, da bo ta na eni strani prilagojen okoliščinam in na drugi strani sorazmeren s storjeno kršitvijo. Med dejavniki, ki jih je treba v zvezi s tem upoštevati, so elementi, kot so teža ugotovljene neizpolnitve obveznosti, obdobje njenega trajanja od razglasitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev, in plačilna zmožnost zadevne države članice (glej v tem smislu sodbo z dne 12. novembra 2019, Komisija/Irska (Polje vetrnih elektrarn Derrybrien), C‑261/18, EU:C:2019:955, točki 113 in 114 ter navedena sodna praksa).

97

Na prvem mestu, v zvezi s težo kršitve je treba opozoriti na pomen kršenega pravila za vzpostavitev notranjega trga, ki je, kot izhaja iz sodbe z dne 20. januarja 2022, Komisija/Grčija (Vračilo državnih pomoči – Ferronickel) (C‑51/20, EU:C:2022:36, točka 98), ena od bistvenih nalog, ki so Uniji zaupane na podlagi člena 3(3) PEU.

98

V zvezi s tem, kot izhaja iz točk 44 in 46 sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, morajo države članice na podlagi člena 1 Direktive 95/60 v povezavi z njeno tretjo uvodno izjavo uporabljati sistem davčnega označevanja, kot ga določa ta direktiva, zlasti za plinsko olje, ki ni obdavčeno po polni stopnji, po drugi strani pa cilja, ki mu sledi navedena direktiva, in sicer dopolnitev Direktive 2003/96 ter spodbujanje vzpostavitve in pravilnega delovanja notranjega trga z omogočanjem enostavne in hitre identifikacije plinskega olja, za katero se ne uporablja običajna raven obdavčitve, ne bi bilo mogoče doseči, če bi države članice lahko dovolile uporabo davčnega označevanja tudi za plinsko olje, namenjeno za uporabo, za katero velja splošna davčna stopnja.

99

Poleg tega ukrepi, določeni v Direktivi 95/60, v skladu z njeno prvo uvodno izjavo niso le potrebni, ampak tudi nujni za doseganje ciljev notranjega trga.

100

Res je, da Združeno kraljestvo zatrjuje, da je vzpostavilo celovit sistem, ki omogoča preverjanje, ali so uporabniki zasebnih rekreativnih plovil plačali ustrezen znesek davka, ter da bi ta sistem lahko uporabili tudi organi držav članic pri poznejših preverjanjih, ki v nobenem primeru niso glavni cilj Direktive 95/60.

101

Vendar v zvezi s tem zadostuje spomniti, da je Sodišče v točkah 52 in 53 sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, menilo, da je namen davčnega označevanja plinskega olja, ki je oproščeno ali obdavčeno po nižji stopnji, določeni v Direktivi 95/60, prav to, da se davčnim organom druge države članice olajša nadzor nad dejanskim plačilom ustreznih trošarin v državi članici, v kateri je bilo dano v porabo, in da ni pomembno, da obstajajo druga sredstva nadzora, kot je predložitev potrdila o plačilu razlike trošarine, ki jo predlaga Združeno kraljestvo.

102

Poleg tega je treba tudi opozoriti, da je obveznost sprejetja nacionalnih ukrepov za zagotovitev popolnega prenosa direktive bistvena obveznost držav članic za zagotovitev polnega učinka prava Unije ter da je treba zato za neizpolnitev te obveznosti šteti, da je nedvomno resna (glej po analogiji sodbo z dne 25. februarja 2021, Komisija/Španija (Direktiva o osebnih podatkih – Kazenske zadeve), C‑658/19, EU:C:2021:138, točka 64 in navedena sodna praksa).

103

V delu, v katerem Združeno kraljestvo trdi, da je teža kršitve minimalna, ker je označeno gorivo, dobavljeno uporabnikom zasebnih rekreativnih plovil v Združenem kraljestvu, predstavljalo 0,2 % označenega goriva, distribuiranega v tej državi, je treba ugotoviti, kot je to storila Komisija, da je bilo zaradi zadevne neizpolnitve obveznosti lahko kaznovano znatno število uporabnikov zasebnih rekreativnih plovil ter da se je s tem škodilo zadevnim zasebnim in javnim interesom. Namreč, tako britanski državljani, ki so želeli vpluti v vode držav članic, ki so sosede Združenega kraljestva, kot tudi državljani teh sosednjih držav članic, ki so želeli pluti v vode Združenega kraljestva in so se tam morali oskrbeti z označenim gorivom, preden so se vrnili v vode navedenih držav članic, so bili namreč lahko izpostavljeni morebitnim težavam pri nadzoru, ki ga izvajajo organi teh držav članic, in zlasti temu, da bi jim ti organi naložili globe.

104

Poleg tega je Združeno kraljestvo v pisnih stališčih samo navedlo, da ima prepoved označenega goriva za pogon teh plovil precejšnje praktične posledice, kar ne bi bilo smiselno, če bi bila količina označenega goriva, dobavljenega v ta namen, zanemarljiva. Poleg tega je iz dokumenta z dne 15. julija 2019, naslovljenega „Implementation of the Court of Justice of the European Union (CJEU) judgment on diesel fuel used in private pleasure craft“, s katerim se je v Združenem kraljestvu začelo javno posvetovanje, razvidno, da je imela ta država veliko število zasebnih rekreativnih plovil in da je bila za pogon teh plovil uporabljena velika količina označenega goriva.

105

Glede morebitnih olajševalnih okoliščin, na katere se sklicuje Združeno kraljestvo, je treba, prvič, ob upoštevanju točk od 49 do 51 te sodbe zavrniti trditve te države, ki meni, da zaradi zadevnih praktičnih težav ta neizpolnitev obveznosti ni težka. Sodišče je namreč pri presoji teže neizpolnitve obveznosti večkrat opozorilo, da se država članica ne more sklicevati na določbe, prakso ali položaje svojega notranjega pravnega reda, da bi upravičila neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz prava Unije (glej v tem smislu sodbe z dne 4. decembra 2014, Komisija/Švedska, C‑243/13, EU:C:2014:2413, točka 53; z dne 13. julija 2017, Komisija/Španija, C‑388/16, EU:C:2017:548, točka 41, in z dne 25. julija 2018, Komisija/Španija, C‑205/17, EU:C:2018:606, točka 62).

106

Drugič, v zvezi z dejstvom, da je Združeno kraljestvo v predhodnem postopku Komisijo redno obveščalo o ukrepih, ki jih je nameravalo sprejeti za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, je treba opozoriti, da imajo države članice na podlagi člena 4(3) PEU obveznost lojalnega sodelovanja s Komisijo, kar pomeni, da mora vsaka država članica tej instituciji olajšati izpolnjevanje njene naloge, ki je v skladu s členom 17 PEU to, da kot varuhinja Pogodb skrbi za uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča (sodba z dne 8. marca 2022, Komisija/Združeno kraljestvo (Boj proti goljufijam s prenizkim vrednotenjem), C‑213/19, EU:C:2022:167, točka 527).

107

Zato bi se lahko kot olajševalna okoliščina pri presoji teže kršitve upoštevalo le sodelovanje s Komisijo, ki bi izkazovalo ukrepe z jasno namero, da se v najkrajšem možnem času izvrši zadevna sodba, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti in ki je bila izdana na podlagi člena 258 PDEU.

108

V obravnavanem primeru pa Združeno kraljestvo, v nasprotju s tem, kar je navedlo v dopisu Komisiji z dne 19. decembra 2018, v letih 2019 in 2020 ni izvedlo zakonodajnih sprememb, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti. Poleg tega je ta država s tem, da je v dopisu z dne 11. septembra 2020 navedla, da bo sklep o roku za odpravo pravice do uporabe označenega goriva za pogon zasebnih rekreativnih plovil sprejet šele po javnem posvetovanju o odpravi te dajatve za sektorje, v katerih to gorivo ne služi pogonu navedenih plovil, priznala, da bi bilo to sodbo mogoče izvršiti hitreje.

109

V teh okoliščinah sodelovanja Združenega kraljestva s Komisijo v predhodnem postopku ni mogoče upoštevati kot olajševalno okoliščino.

110

Tretjič, kot olajševalno okoliščino pa je treba upoštevati dejstvo, da je Združeno kraljestvo sprejelo nekatere ukrepe tako pred vložitvijo te tožbe kot med postopkom za izvršitev sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, in zlasti da je očitano neizpolnitev obveznosti odpravilo z začetkom veljavnosti določb zakona iz leta 2020 o financah, namreč 1. oktobra 2021 (glej po analogiji sodbo z dne 31. marca 2011, Komisija/Grčija, C‑407/09, EU:C:2011:196, točka 41).

111

Četrtič, prav tako je treba, čeprav velikost zadevne države članice sama po sebi ni upoštevna v okviru presoje teže neizpolnitve obveznosti, vseeno upoštevati dejstvo, da se od 1. januarja 2021 Direktiva 95/60 za Združeno kraljestvo uporablja le v zvezi s Severno Irsko, tako da je posledica neizpolnitve obveznosti od tega datuma zmanjšana.

112

Nazadnje, petič, kot olajševalno okoliščino je treba upoštevati dejstvo, da Združeno kraljestvo prej nikoli ni opustilo izvršitve sodbe, ki jo je Sodišče izdalo na podlagi člena 258 PDEU (glej sodbo z dne 30. maja 2013, Komisija/Švedska, C‑270/11, EU:C:2013:339, točka 55).

113

Na drugem mestu, v zvezi s trajanjem kršitve zadostuje opozoriti, da je to treba oceniti ob upoštevanju časa, ki je pretekel, po eni strani od datuma razglasitve zadevne sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti in ki je bila izdana na podlagi člena 258 PDEU, ter po drugi strani od trenutka, ko Sodišče presodi dejansko stanje, oziroma od datuma, ko zadevna država članica to sodbo izvrši, če je ta datum nastopil prej (glej v tem smislu sodbi z dne 31. marca 2011, Komisija/Grčija, C‑407/09, EU:C:2011:196, točka 35, in z dne 12. novembra 2019, Komisija/Irska (Polje vetrnih elektrarn Derrybrien), C‑261/18, EU:C:2019:955, točka 122).

114

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da je od razglasitve sodbe, s katero je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, do njene izvršitve s strani Združenega kraljestva preteklo 1079 dni, torej skoraj tri leta.

115

Na tretjem mestu, v zvezi z zmožnostjo plačila iz sodne prakse izhaja, da se je treba pri presoji plačilne zmožnosti zadevne države članice ter določitvi dovolj odvračalnih in sorazmernih sankcij opreti na BDP zadevne države članice kot prevladujoč dejavnik, da bi se učinkovito preprečile ponovne podobne kršitve prava Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 20. januarja 2022, Komisija/Grčija (Vračilo državne pomoči – Ferronickel), C‑51/20, EU:C:2022:36, točki 116 in 130).

116

V zvezi s tem Združeno kraljestvo trdi, prvič, da se je treba opreti izključno na BDP Severne Irske za celotno obdobje kršitve, medtem ko Komisija meni, da je treba za to obdobje upoštevati BDP Združenega kraljestva kot celote.

117

V obravnavanem primeru se je v skladu s členom 127(1) Sporazuma o izstopu pravo Unije sicer res uporabljalo za Združeno kraljestvo kot celoto v prehodnem obdobju, to je do 31. decembra 2020, vendar se zadevna neizpolnitev obveznosti od 1. januarja 2021 nanaša le še na Severno Irsko.

118

Vendar iz člena 12(1) Protokola o Irski/Severni Irski izhaja, da so za izvajanje in uporabo določb prava Unije, ki se na podlagi tega protokola uporabljajo za Združeno kraljestvo in na njegovem ozemlju v zvezi s Severno Irsko, odgovorni organi Združenega kraljestva, in ne organi Severne Irske. V tem okviru – v nasprotju s tem, kar trdi Združeno kraljestvo – dejstvo, da to od 1. februarja 2020 ni več država članica, ne vpliva na presojo njegove plačilne zmožnosti, tako da ga v zvezi s tem ni treba obravnavati drugače kot države članice.

119

Poleg tega, kot izhaja iz sodne prakse, navedene v točki 115 te sodbe, se plačilna zmožnost upošteva pri določitvi sankcij, da so te dovolj odvračalne in sorazmerne, in sicer s ciljem učinkovitega preprečevanja poznejših podobnih kršitev prava Unije. Sankcija za Združeno kraljestvo, ki se v zvezi s presojo plačilne zmožnosti izračuna ob upoštevanju BDP zgolj Severne Irske, kar zadeva nadaljevanje neizpolnitve obveznosti po koncu prehodnega obdobja, pa naj ne bi bila dovolj odvračalna in naj zato ne bi omogočala uresničitve tega cilja.

120

Poleg tega, kot je razvidno iz točke 111 te sodbe, ker dejstvo, da se pravo Unije za Združeno kraljestvo od konca prehodnega obdobja uporablja le še glede Severne Irske, pomeni olajševalno okoliščino pri presoji resnosti neizpolnitve obveznosti, te okoliščine ne bi bilo upravičeno ponovno upoštevati pri presoji plačilne zmožnosti Združenega kraljestva.

121

Glede na navedeno je treba pri določitvi plačilne zmožnosti Združenega kraljestva upoštevati BDP Združenega kraljestva kot celote za celotno obdobje kršitve.

122

Te ugotovitve ni mogoče ovreči z argumenti, ki jih je navedlo Združeno kraljestvo. Čeprav je treba v skladu s sodno prakso Sodišča upoštevati nedavno gibanje BDP (sodba z dne 12. novembra 2019, Komisija/Irska (Polje vetrnih elektrarn Derrybrien), C‑261/18, EU:C:2019:955, točka 124 in navedena sodna praksa), iz te sodne prakse – v nasprotju s trditvami Združenega kraljestva – ni mogoče sklepati, da mora Sodišče upoštevati le BDP ozemlja, na katerem se uporablja pravo Unije na dan presoje dejanskega stanja.

123

Poleg tega v zvezi s tem, da po eni strani Komisija trdi, da bi bilo treba v skladu s sporočilom iz leta 2021 faktor „n“ določiti na 3,70 za kršitve, ki jih je storilo Združeno kraljestvo, in najnižji pavšalni znesek na 8.215.000 EUR, ter da po drugi strani ta država trdi, da so trditve te institucije glede plačilne zmožnosti v protislovju s sporočilom iz leta 2021, zadostuje opozoriti, da smernice, kot so te iz sporočil Komisije, za Sodišče niso zavezujoče, vendar prispevajo k zagotovitvi preglednosti, predvidljivosti in pravne varnosti v zvezi z ravnanjem Komisije, ko ta institucija Sodišču daje predloge (sodba z dne 20. januarja 2022, Komisija/Grčija (Vračilo državne pomoči – Ferronickel), C‑51/20, EU:C:2022:36, točka 95 in navedena sodna praksa).

124

Drugič, kar zadeva trditev Združenega kraljestva, da faktor „n“, ki ga navaja Komisija, temelji na številu sedežev, ki jih ima država članica v Parlamentu, medtem ko Združeno kraljestvo nima več nobenega sedeža v tej instituciji, je Sodišče že razsodilo, da upoštevanje institucionalne teže zadevne države članice ni nujno za zagotovitev zadostnega odvračanja in za spodbuditev te države članice, da spremeni svoje sedanje ali prihodnje ravnanje (sodba z dne 20. januarja 2022, Komisija/Grčija (Vračilo državnih pomoči – Ferronickel), C‑51/20, EU:C:2022:36, točka 115).

125

Tretjič, kot je bilo navedeno v točki 122 te sodbe, iz sodne prakse izhaja, da je treba upoštevati nedavno gibanje BDP zadevne države članice, kakor je izkazano na dan presoje dejanskega stanja, ki jo opravi Sodišče (sodba z dne 12. novembra 2019, Komisija/Irska (Polje vetrnih elektrarn Derrybrien), C‑261/18, EU:C:2019:955, točka 124 in navedena sodna praksa).

126

Glede na vse zgoraj navedene preudarke je treba ugotoviti, da je bila z določitvijo pavšalnega zneska na 32.000.000 EUR, ki ga bo moralo Združeno kraljestvo plačati za obdobje od 17. oktobra 2018 do 30. septembra 2021, opravljena pravilna presoja okoliščin obravnavane zadeve.

127

Zato je treba Združenemu kraljestvu naložiti, da Komisiji plača pavšalni znesek v višini 32.000.000 EUR.

128

V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker je Komisija predlagala naložitev stroškov Združenemu kraljestvu in ker je bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti, se temu naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: