–

za ET P. Pařil, advokát,

–

za češko vlado L. Dvořáková, M. Smolek in J. Vláčil, agenti,

–

za slovaško vlado S. Ondrášiková, agentka,

–

za Evropsko komisijo P. Ondrůšek in C. Valero, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1, točka 3, in člena 54, točka 2, Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL 2006, L 166, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru postopka s kasacijsko pritožbo, ki se nanaša na spor med ET in Ministerstvo životního prostředí (ministrstvo za okolje, Češka republika) zaradi odobritve izjeme od prepovedi komercialnih dejavnosti za pet osebkov vrste ara hijacinta (Anodorhynchus hyacinthinus).

3

Namen Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, podpisane 3. marca 1973 v Washingtonu (Recueil des traités des Nations unies, zvezek 993, št. I‑14537, v nadaljevanju: konvencija CITES), je zagotoviti, da mednarodna trgovina z vrstami, ki so navedene v njenih prilogah, in z deli ali izdelki, ki iz njih izvirajo, ne škoduje ohranjanju biotske raznovrstnosti in temelji na trajnostni rabi prostoživečih vrst.

4

Konvencija CITES, katere pogodbenica je Evropska unija postala 8. julija 2015, se je na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 3626/82 z dne 3. decembra 1982 o izvajanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (UL 1982, L 384, str. 1) v Uniji začela uporabljati 1. januarja 1984. Ta uredba je bila razveljavljena z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 136), katere člen 1, drugi odstavek, določa, da se ta uredba uporablja v skladu s cilji, načeli in določbami konvencije CITES.

5

Člen II(1) konvencije CITES, naslovljen „Temeljna načela“, določa:

„Dodatek I vključuje vse vrste, ki jim grozi izumrtje in jih ali bi jih lahko ogrožala trgovina. Trgovina z osebki teh vrst mora biti urejena s posebej strogimi predpisi, da ne bi bilo njihovo preživetje še bolj ogroženo, in je lahko dovoljena le v izjemnih okoliščinah.“

6

Vrsta ara hijacinta je v Prilogi I h konvenciji CITES navedena od 22. oktobra 1987.

7

Resolucija konference pogodbenic h konvenciji CITES št. 10.16 (v nadaljevanju: Resolucija konference pogodbenic št. 10.16) v točki 1(c), naslovljeni „Terminologija“, določa:

„[Konferenca pogodbenic h konvenciji CITES] SPREJEMA naslednje opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v tej resoluciji:

[…]

8

Točka 2(b)(ii)(A) te resolucije, naslovljena „Izraz ,gojena v ujetništvu‘“, določa:

„[Konferenca pogodbenic h konvenciji CITES] JE SKLENILA,

[…]

9

Točka 5(a) Resolucije Konference pogodbenic h konvenciji CITES št. 12.10 (v nadaljevanju: Resolucija konference pogodbenic št. 12.10) določa:

„[Konferenca pogodbenic h konvenciji CITES] JE SKLENILA,

10

Priloga I k Resoluciji konference pogodbenic št. 12.10, naslovljena „Informacije o procesih, ki se registrirajo, ki jih mora upravni organ posredovati sekretariatu“, vsebuje seznam šestnajstih kategorij podatkov, ki jih je treba sporočiti sekretariatu konvencije CITES, med katerimi so ime in naslov lastnika in vodje procesa gojitve v ujetništvu, datum ustanovitve obrata in opis infrastrukture, v kateri je matična skupina nameščena in preprečuje pobeg osebkov.

11

V uvodni izjavi 10 Uredbe št. 338/97 je navedeno:

„ker je treba predpisati določbe za nadzorovanje trgovine in prenos osebkov v Skupnosti ter pogoje za nastanitev osebkov, zato da se zagotovi najširše možno varstvo vrst, zajetih v tej uredbi; ker morajo biti potrdila, izdana v skladu s to uredbo, ki prispevajo k nadzorovanju teh dejavnosti, urejena s skupnimi predpisi o njihovem izdajanju, veljavnosti in uporabi“.

12

Člen 1, prvi odstavek, Uredbe št. 338/97, naslovljen „Cilj“, določa:

„Cilj te uredbe je varovati prosto živeče živalske in rastlinske vrste ter zagotoviti njihovo ohranitev, tako da se v skladu z naslednjimi členi zakonsko uredi trgovina z njimi.“

13

Člen 8(1), (2) in (3)(d) te uredbe, naslovljen „Določbe o nadzoru komercialnih dejavnosti“, določa:

„1.   Osebke vrst iz Priloge A je prepovedano kupovati, ponujati v odkup, jih pridobivati v komercialne namene, javno prikazovati v komercialne namene, uporabljati za komercialno korist ter jih prodajati, posedovati za prodajo, ponujati za prodajo ali prevažati za prodajo.

2.   Države članice lahko prepovedo imetništvo osebkov, predvsem živih živali, vrst iz Priloge A.

3.   V skladu z zahtevami druge zakonodaje Skupnosti o ohranjanju prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst lahko upravni organ države članice, kjer so osebki, odobri izjeme za prepovedi iz odstavka 1, tako da za vsak primer posebej izda potrdilo v ta namen, kadar gre za osebke:

[…]

14

Vrsta Anodorhynchus, ki zajema živali s skupnim imenom „are hijacinte“, je navedena v Prilogi A k tej uredbi.

15

V uvodni izjavi 1 Uredbe št. 865/2006 je navedeno:

„Sprejeti je treba določbe za izvajanje Uredbe (ES) št. 338/97 in popolno uskladitev z določbami [konvencije CITES]“.

16

Člen 1 te uredbe, naslovljen „Opredelitve“, v točki 3 določa:

„V tej uredbi se poleg opredelitev iz člena 2 Uredbe (ES) št. 338/97, uporabljajo še naslednje opredelitve:

[…]

17

Člen 54 te uredbe, naslovljen „Osebki živalskih vrst, rojeni in gojeni v ujetništvu“, v točki 2 določa:

„Brez poseganja v člen 55 se šteje, da je osebek živalske vrste rojen in gojen v ujetništvu le, kadar se pristojni upravni organ po posvetovanju s pristojnim strokovnim organom zadevne države članice prepriča, da so izpolnjena naslednja merila:

[…]

18

Člen 55 Uredbe št. 865/2006, naslovljen „Določitev prednikov“, določa:

„Kadar pristojni organ meni, da je treba za namene člena 54, 62(1) ali 63(1) določiti prednike živali z analizo krvi ali drugih tkiv, se taka analiza ali potrebni vzorci dajo na voljo na način, ki ga uvede ta organ.“

19

ET v Češki republiki goji papige. Ta rejec je 21. januarja 2015 pri pristojnem krajský úřad (regionalni upravni organ, Češka republika) zaprosil za izjemo od prepovedi trgovanja za pet osebkov papige vrste ara hijacinta (Anodorhynchus hyacinthinus), ki so bili rojeni leta 2014 v njegovi vzreji.

20

Stara starša teh papig (v nadaljevanju: par starih staršev) je najprej neki urugvajski državljan uvozil v Bratislavo (Slovaška), nato pa ju je oseba FU, v okoliščinah, ki niso združljive s konvencijo CITES, junija 1993 z avtomobilom uvozila v Češko republiko.

21

Ob prevozu v Češko republiko so carinski organi vozilo ustavili na meji in par starih staršev odvzeli z upravno odločbo. Vendar je Vrchní soud v Praze (pritožbeno sodišče v Pragi, Češka republika) to odločbo leta 1996 odpravilo.

22

Pristojni upravni organ je zato par starih staršev vrnil FU, ta pa jih je nato posodil tretji osebi, imenovani GV. Ta oseba je leta 2000 iz tega para pridobila nov par (v nadaljevanju: starševski par) in ga vzgojila. ET je ta par istega lega pridobil od GV, pri čemer veljavnost prenosa lastništva ni bila izpodbijana.

23

Pristojni regionalni upravni organ je zavrnil odobritev izjeme, za katero je ET zaprosil 21. januarja 2015, pri čemer se je oprl na mnenje Agentura ochrany přírody a krajiny ČR (agencija za varstvo narave in krajine Češke republike), ki se je nanašalo na vprašanje, ali je nakup matične skupine, ki ga je opravil ET, združljiv s členom 54, točka 2, Uredbe št. 856/2006. Iz tega mnenja izhaja, da ni mogoče z gotovostjo potrditi, da je bila ta matična skupina osnovana v skladu s predpisi, ker so registracijske listine iz leta 1998, ki so se nanašale na par starih staršev, vsebovale številne nepravilnosti in niso vsebovale nekaterih informacij o izvoru teh osebkov.

24

ET je zoper to zavrnitev vložil upravno pritožbo, v kateri je trdil, da je pristojni regionalni upravni organ napačno razlagal pojem „matična skupina“, saj po njegovem mnenju matično skupino sestavljajo le starševski par in njegovi potomci, tako da ta organ ni bil pristojen za preučitev izvora para starih staršev.

25

Ministrstvo za okolje je to pritožbo zavrnilo z ugotovitvijo, da je bil način nakupa para starih staršev odločilen in da ET ni mogoče odobriti izjeme, ker ni mogel dokazati izvora tega para.

26

ET je zoper odločbo o zavrnitvi njegove upravne pritožbe vložil tožbo pri Krajský soud v Hradci Králové (regionalno sodišče v kraju Hradec Králové, Češka republika).

27

To sodišče je to tožbo zavrnilo z obrazložitvijo, da se trgovina s papigami vrste Anodorhynchus lahko dovoli le, če so izpolnjeni pogoji iz člena 54 Uredbe št. 865/2006. Po mnenju navedenega sodišča pa v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen nobeden od pogojev iz člena 54, točka 2, te uredbe.

28

Natančneje, Krajský soud v Hradci Králové (regionalno sodišče v kraju Hradec Králové) je v svoji sodbi ugotovilo, da je na dan uvoza para starih staršev v Češko republiko konvencija CITES v tej državi članici veljala in je bila z nacionalno zakonodajo vključena v notranji pravni red. To sodišče je menilo, prvič, da je v skladu z določbami o prenosu konvencije CITES v češko pravo dopustno preučiti izvor matične skupine do para starih staršev in, drugič, da pojem „matična skupina“ v smislu Uredbe št. 865/2006 v obravnavanem primeru zajema tri generacije papig, zato je lahko pristojni regionalni upravni organ zahteval dokaz o izvoru para starih staršev.

29

ET je zoper to sodbo vložil kasacijsko pritožbo pri Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče, Češka Republika), pri čemer je trdil, da je Krajský soud v Hradci Králové (regionalno sodišče v kraju Hradec Králové) napačno razlagalo pojem „matična skupina“ v smislu Uredbe št. 865/2006.

30

Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče) poudarja, da med strankama iz postopka v glavni stvari ni sporno, na eni strani, da se je starševski par rodil v ujetništvu leta 2000 v Češki republiki in da je ET ta par pridobil zakonito ter, na drugi strani, da je izvor para starih staršev sumljiv. Zato se to sodišče, na prvem mestu, sprašuje, ali pojem „matična skupina“ v smislu člena 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006 zajema tudi prednike takih živali, ki so na ozemlju države članice.

31

Na drugem mestu, če bi bilo treba pojem „matična skupina“ razlagati ozko, naj bi se postavljalo vprašanje, ali se pojem „osnovanje“ take matične skupine, ki je naveden v členu 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006, v obravnavanem primeru nanaša le na pridobitev starševskega para, ki se je uporabil za razmnoževanje, ali nasprotno, na začetek gojitvene linije, to je v obravnavanem primeru na pridobitev para starih staršev.

32

Na tretjem mestu, predložitveno sodišče se sprašuje, ali je treba pri preučitvi prošnje za odobritev izjeme, ki jo je vložil ET, upoštevati še nekatere posebne okoliščine.

33

V zvezi s tem to sodišče opozarja, da je ET starševski par pridobil zakonito in da na dan te pridobitve, prvič, Češka republika ni bila članica Unije in, drugič, čeprav je konvencija CITES v tej državi članici veljala, se z nacionalno zakonodajo, s katero je bila prenesena, ni zahtevalo, da je treba v primeru prenosa lastništva v isti državi izdati potrdilo v smislu konvencije CITES. Zato to sodišče meni, da je imel ET lahko legitimno pričakovanje, da bo vsaj v Češki republiki dovoljena trgovina s potomci tega starševskega para.

34

Poleg tega predložitveno sodišče meni, da bi bilo morda treba dejstvo, da je bil par starih staršev vrnjen FU na podlagi sodne odločbe, upoštevati pri preučitvi prošnje za odobritev izjeme, prav tako kot trditev ET, da trgovina z osebki, rojenimi v ujetništvu, zmanjšuje povpraševanje po nezakonitih nakupih osebkov, ujetih v naravi. Nazadnje to sodišče navaja, da bo v primeru, če se prošnja ET za odobritev izjeme ne odobri, njegova lastninska pravica omejena na pravico do posedovanja starševskega para in morda potomcev tega para, ne da bi lahko z njimi pravno razpolagal.

35

V teh okoliščinah je Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče) prekinilo postopek in Sodišču postavilo ta vprašanja za predhodno odločanje:

36

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1, točka 3, Uredbe št. 865/2006 razlagati tako, da so s pojmom „matična skupina“ v smislu te določbe zajeti predniki osebkov, ki so vzrejeni pri nekem rejcu, čeprav ta nikoli ni bil njihov lastnik ali imetnik.

37

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba pri razlagi neke določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je (sodba z dne 8. decembra 2020, Staatsanwaltschaft Wien (Ponarejeni nalogi za nakazilo), C‑584/19, EU:C:2020:1002, točka 49 in navedena sodna praksa).

38

V zvezi s tem, na prvem mestu, kar zadeva jezikovno razlago člena 1, točka 3, Uredbe št. 865/2006, iz te določbe izhaja, da pojem „matična skupina“ zajema vse živali, ki se v procesu gojitve uporabljajo za razmnoževanje.

39

Kot je generalna pravobranilka opozorila v točkah 36 in 37 sklepnih predlogov, besedilo člena 1, točka 3, Uredbe št. 865/2006 samo po sebi ne zadostuje za odpravo dvoumnosti glede razlage te določbe, saj je mogoče iz različnih jezikovnih različic te določbe razbrati različne pomene. Medtem ko je namreč iz več jezikovnih različic, kot so španska, nemška, francoska ali latvijska, razvidno, da se pod pojem „matična skupina“ v smislu te določbe uvrščajo samo živali, ki so v obratu za vzrejo, se pravi na določenem območju, opremljenem z infrastrukturo, ki omogoča vzrejo živali, se druge jezikovne različice, kot so grška, angleška, hrvaška ali slovenska, splošneje nanašajo na vse živali v procesu gojitve in se tako lahko nanašajo tudi na prednike osebkov, ki niso bili nikoli v lasti ali posesti rejca.

40

Ob tem pa ni sporno, da se ubeseditev določbe prava Unije v zgolj eni od jezikovnih različic ne more uporabljati kot edina podlaga za razlago te določbe oziroma ne more imeti prednosti pred drugimi jezikovnimi različicami, ker je treba določbe prava Unije razlagati in uporabljati enotno ob upoštevanju različic v vseh jezikih Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 24. marca 2021, A, C‑950/19, EU:C:2021:230, točka 37 in navedena sodna praksa).

41

V teh okoliščinah je treba, na drugem mestu, preučiti sobesedilo člena 1, točka 3, Uredbe št. 865/2006 ter cilje te določbe in ureditev, katere del je.

42

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je namen Uredbe št. 865/2006, kot je navedeno v njeni uvodni izjavi 1, prvič, zagotoviti izvajanje Uredbe št. 338/97 in, drugič, zagotoviti popolno uskladitev z določbami konvencije CITES, da bi se, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 10 zadnjenavedene uredbe, zagotovilo najširše možno varstvo vrst prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi.

43

Kot pa je generalna pravobranilka opozorila v opombi št. 19 sklepnih predlogov, iz Priloge I k Resoluciji konference pogodbenic št. 12.10 izhaja, da se za registracijo procesa gojitve v ujetništvu zahteva natančna navedba obrata, njegovega lastnika in vodje procesa gojitve, pa tudi prostorov, v katerih je matična skupina nameščena. Zato tega pojma „proces“ v okviru Uredbe št. 865/2006 ni mogoče razumeti tako, da se nanaša zgolj na proces gojitve, ločeno od kakršne koli konkretne fizične infrastrukture.

44

Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba člen 1, točka 3, Uredbe št. 865/2006 razlagati tako, da s pojmom „matična skupina“ v smislu te določbe niso zajeti predniki osebkov, vzrejenih pri nekem rejcu, vendar ta nikoli ni bil njihov lastnik ali imetnik.

45

Najprej je treba ugotoviti, prvič, da je na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 338/97 prepovedano prodajati osebke vrst iz Priloge A k tej uredbi. Vendar člen 8(3) navedene uredbe državam članicam dovoljuje odobritev izjem od te prepovedi, med drugim kadar so bili osebki živalske vrste iz te Priloge A, ki se prodajajo, rojeni in gojeni v ujetništvu. Člen 54 Uredbe št. 865/2006 določa, da se šteje, da je osebek živalske vrste rojen in gojen v ujetništvu le, kadar se upravni organ prepriča, med drugim, da je bila matična skupina osnovana v skladu s predpisi, ki so se uporabljali zanjo v času pridobitve, in na način, ki ne škoduje preživetju te vrste v naravi.

46

Drugič, iz spisa, ki je na voljo Sodišču, je razvidno, da je bila vloga ET za odobritev prodaje papig iz postopka v glavni stvari zavrnjena, ker ni bilo mogoče šteti, da so bile te rojene in gojene v ujetništvu v smislu člena 8(3) Uredbe št. 338/97, saj je tretja oseba par starih staršev v Češko republiko uvozila nezakonito. Kot je bilo navedeno v točki 44 te sodbe, tega para ni mogoče šteti za del matične skupine v lasti ET, saj ta ni bil nikoli njegov lastnik ali imetnik.

47

Tretjič, iz predložitvene odločbe je razvidno tudi, da je mogoče med predniki papig iz postopka v glavni stvari identificirati tiste osebke, ki so bili odvzeti iz narave, saj med strankama v postopku v glavni stvari ni sporno, da gre v obravnavanem primeru za ta par starih staršev.

48

Sodišče bo na drugo in tretje vprašanje odgovorilo ob upoštevanju teh elementov.

49

Zato je treba šteti, da predložitveno sodišče z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006 v povezavi s členom 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in načelom varstva legitimnih pričakovanj razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi se za osebek živalske vrste iz Priloge A k Uredbi št. 338/97, ki ga ima neki rejec, lahko štelo, da je rojen in gojen v ujetništvu v smislu člena 8(3) te uredbe, če je prednika tega osebka, ki nista del matične skupine tega rejca, tretja oseba pred začetkom veljavnosti teh uredb pridobila v nasprotju z veljavnimi predpisi ali na način, ki škoduje preživetju zadevne vrste v naravi.

50

Na prvem mestu je treba opozoriti, da je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 37 te sodbe, upoštevati ne le besedilo člena 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006, ampak tudi sobesedilo tega člena in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del je ta določba.

51

Poleg tega je treba poudariti, da je treba člen 8(3) Uredbe št. 338/97, ker pomeni izjemo od splošnega pravila prepovedi vsakršne komercialne uporabe osebkov vrst iz Priloge A k tej uredbi, razlagati ozko. Zato je treba tudi pogoje, pod katerimi je mogoče na podlagi člena 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006 šteti, da je bil neki osebek živalske vrste rojen in gojen v ujetništvu, razlagati ozko, saj je namen te določbe, da se podrobneje določi obseg tega člena 8(3).

52

Kot je generalna pravobranilka izpostavila v točki 52 sklepnih predlogov, to ugotovitev podpira člen II(1) konvencije CITES, v skladu s katerim mora biti trgovina z osebki vrst, ki jim grozi izumrtje, urejena s posebej strogimi predpisi, da ne bi bilo njihovo preživetje še bolj ogroženo, in je lahko dovoljena le v izjemnih okoliščinah.

53

Na drugem mestu, kot je generalna pravobranilka v bistvu navedla v točki 51 sklepnih predlogov, se člen 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006 nanaša na pojem „osnovanje“ matične skupine. Ta pojem je širok in omogoča, da se pri preizkusu skladnosti take matične skupine z zahtevami iz te določbe upoštevajo dogodki, ki so se zgodili, preden je rejec matično skupino dejansko pridobil.

54

To ugotovitev potrjuje člen 55 Uredbe št. 865/2006, ki določa, da lahko pristojni organi za namene uporabe člena 54 te uredbe preverijo prednike živali. Iz tega namreč sledi, kot je generalna pravobranilka navedla v točki 55 sklepnih predlogov, da ta določba pristojnim organom omogoča, da preverijo prednike matične skupine, da bi ugotovili, ali so bila spoštovana merila iz člena 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006.

55

Poleg tega cilj Uredbe št. 865/2006, kot je povzet v točki 42 te sodbe, govori v prid razlagi, da lahko pristojni organi preverijo prednike matične skupine v okviru preučitve vloge za izdajo potrdila o odobritvi izjeme od prepovedi prodaje osebkov, ki so bili rojeni in gojeni v ujetništvu.

56

V zvezi s tem je treba, kot je generalna pravobranilka poudarila v točki 57 sklepnih predlogov, ugotoviti, da pogoji, ki so določeni v členu 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006, ustrezajo pogojem iz točke 2(b)(ii)(A) Resolucije konference pogodbenic št. 10.16. Ta resolucija je bila sprejeta na podlagi pomisleka, da je veliko primerov trgovine z osebki, za katere se opredeli, da so rojeni in gojeni v ujetništvu, še vedno v nasprotju s konvencijo CITES in resolucijami konference pogodbenic konvencije CITES ter da lahko ta trgovina škodi preživetju prostoživečih osebkov zadevnih vrst.

57

Tako je razlaga, da lahko pristojni nacionalni organi preučijo prednike matične skupine, skladna s ciljem, ki se želi doseči s konvencijo CITES, to je, da se okrepi nadzor nad predniki osebkov, ki so bili rojeni in gojeni v ujetništvu.

58

Ob tem pa je treba ugotoviti, da člen 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006 od teh organov sicer zahteva, da nadzorujejo način, na katerega so bili predniki matične skupine odvzeti iz naravnega okolja, da bi se prepričali, da ta odvzem ni bil tak, da bi škodoval preživetju vrste v naravi, vendar pa je iz samega besedila te določbe razvidno, da tem organom ne nalaga obveznosti, da preverijo, ali so bili predniki matične skupine pridobljeni v skladu s predpisi, ki so se uporabljali v času njihove pridobitve, ampak le, da zagotovijo, da so bili spoštovani predpisi, ki so se uporabljali za pridobitev matične skupine.

59

Poleg tega je treba za to, da bi se ugotovilo, ali matična skupina ni bila osnovana na način, ki bi zaradi odvzema prednika te matične skupine iz naravnega okolja škodil preživetju zadevne vrste v naravi, upoštevati stanje zadevne vrste na datum tega odvzema. Če je bila na ta datum, kot je to v obravnavanem primeru, ta vrsta navedena v Prilogi I h konvenciji CITES, je v treba vsekakor šteti, da odvzem osebka te vrste škoduje preživetju zadevne vrste v naravi, in nobena država članica na podlagi člena 8(3) Uredbe št. 338/97 ne sme odobriti izjeme od prepovedi prodaje osebkov, ki so potomci tega prednika.

60

Na tretjem mestu, v zvezi s praktičnimi vidiki preizkusa na podlagi člena 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006 je treba – glede na to, prvič, da se s to določbo zahteva, da pristojni organ z gotovostjo ugotovi, da so v njej navedena merila izpolnjena, in drugič, da ta določba ne določa niti načina izvedbe takega preizkusa niti dokaznih sredstev, s katerimi je mogoče dokazati, da so ta merila izpolnjena – ugotoviti, da je opredelitev takega načina in sredstev prepuščena pristojnim organom držav članic. Ta sredstva vključujejo dovoljenja ali potrdila, določena v tej uredbi, ali vsak drug ustrezen dokument, za katerega bi pristojni državni organi menili, da je koristen (glej po analogiji sodbo z dne 16. julija 2009, Rubach, C‑344/08, EU:C:2009:482, točka 27).

61

Zato je lahko način preizkusa med drugim, kot je generalna pravobranilka v bistvu poudarila v točkah 66 in 67 sklepnih predlogov, odvisen od ocene tveganj glede na okoliščine posameznega primera in lahko vključuje tudi preučitev dokumentacije v zvezi s pridobitvijo matične skupine.

62

Na četrtem mestu je treba poudariti, da prepoved prodaje osebkov, katerih predniki so bili pridobljeni na način, ki škoduje preživetju vrste v naravi, ki izhaja iz člena 8(1) in (3) Uredbe št. 338/97 v povezavi s členom 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006, ni nezdružljiva z lastninsko pravico, kot je določena v členu 17 Listine.

63

V zvezi s tem je treba spomniti, da lastninska pravica ni absolutna pravica in da je lahko njeno izvrševanje pod pogoji, določenimi v členu 52(1) Listine, omejeno s ciljem v splošnem interesu, ki ga priznava Unija (sodba z dne 20. septembra 2016, Ledra Advertising in drugi/Komisija in ECB, od C‑8/15 P do C‑10/15 P, EU:C:2016:701, točka 69 in navedena sodna praksa).

64

Ugotoviti je treba, da je varstvo prostoživečih vrst tak legitimen cilj v splošnem interesu (glej v tem smislu sodbo z dne 19. junija 2008, Nationale Raad van Dierenkwekers en Liefhebbers in Andibel, C‑219/07, EU:C:2008:353, točka 27 in navedena sodna praksa).

65

Poleg tega, kot je generalna pravobranilka navedla v točki 77 sklepnih predlogov, uredbi št. 338/97 in št. 865/2006 vzpostavljata ravnovesje med to pravico in zahtevami, ki se nanašajo na varstvo prostoživečih vrst. Pojasniti je treba še, da je s takimi zahtevami mogoče upravičiti to, da je trgovina z osebki ogroženih vrst načeloma prepovedana. Bolj podrobno, kar zadeva trditev ET, da lahko taka trgovina zmanjša število osebkov teh vrst, ki so ujeti v naravi, zadostuje ugotovitev, da taka trgovina prispeva k vzpostavitvi, ohranitvi ali širitvi trga, na katerem se taki osebki pridobivajo. Zakonodajalec Unije pa je lahko menil, da sam obstoj takega trga v določeni meri pomeni grožnjo za preživetje ogroženih vrst.

66

Nazadnje je treba v zvezi z elementi, ki jih omenja predložitveno sodišče in se nanašajo na varstvo legitimnih pričakovanj ET v zvezi s tem, da bo lahko tržil potomce svoje matične skupine, ugotoviti, da ti elementi ne morejo pripeljati do drugačnega sklepa.

67

Prvič, kot je generalna pravobranilka navedla v točki 74 sklepnih predlogov, tudi če bi pristojni organ ugotovil, da je bila matična skupina v času pridobitve osnovana v skladu s predpisi, taka ugotovitev sama po sebi še ne bi zadoščala za odobritev izjeme od prepovedi prodaje osebkov, ki so potomci te matične skupine, saj bi se bilo treba, kot je bilo opozorjeno v točki 59 te sodbe, prepričati še, da se z osnovanjem te matične skupine ne škoduje preživetju zadevne vrste v naravi.

68

Drugič, tudi dejstvo, da je bil veljavni zakonodajni okvir, ko je ET leta 2000 pridobil svojo matično skupino, manj strog, saj Češka republika v tem času še ni bila članica Unije, ni upoštevno.

69

V zvezi s tem zadostuje spomniti, da področja uporabe načela varstva legitimnih pričakovanj ni mogoče razširiti toliko, da bi se na splošno preprečila uporaba nove ureditve glede prihodnjih učinkov položajev, ki so nastali v okviru prejšnje ureditve (sodba z dne 21. decembra 2021, Skarb Państwa (Kritje avtomobilskega zavarovanja), C‑428/20, EU:C:2021:1043, točka 45 in navedena sodna praksa).

70

Tretjič, v zvezi z okoliščino, da je bil par starih staršev v obravnavanem primeru na podlagi sodne odločbe vrnjen svojemu uvozniku, zadostuje navesti, da zaradi datuma, ko je bila ta odločba izdana, to je pred pristopom Češke republike k Uniji, taka odločba nikakor ne more biti element, ki bi ga bilo treba upoštevati pri ugotavljanju, ali je bila matična skupina, ki jo ima ET, osnovana v skladu s členom 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006.

71

Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je treba člen 54, točka 2, Uredbe št. 865/2006 v povezavi s členom 17 Listine in načelom varstva legitimnih pričakovanj razlagati tako, da nasprotuje temu, da bi se za osebek živalske vrste iz Priloge A k Uredbi št. 338/97, ki ga ima neki rejec, lahko štelo, da je rojen in gojen v ujetništvu v smislu člena 8(3) te uredbe, če je prednika tega osebka, ki nista del matične skupine tega rejca, tretja oseba pred začetkom veljavnosti teh uredb pridobila na način, ki škoduje preživetju zadevne vrste v naravi.

72

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: