–

za Ferrari SpA R. Pansch in A. Sabellek, Rechtsanwälte,

–

za Mansory Design & Holding GmbH in za WH B. Ackermann, Rechtsanwältin,

–

za češko vlado M. Smolek, J. Vláčil in T. Machovičová, agenti,

–

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s S. Fiorentinom, avvocato dello Stato,

–

za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–

za Evropsko komisijo É. Gippini Fournier, T. Scharf in J. Samnadda, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 4(2)(b), člena 6(1) ter člena 11(1) in (2), prvi stavek, Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbama Ferrari SpA in Mansory Design & Holding GmbH (v nadaljevanju: Mansory Design) ter WH, poslovodjo te družbe, glede tožbe zaradi kršitve in pridruženih zahtevkov zaradi domnevne kršitve pravic iz neregistriranega modela Skupnosti.

3

V uvodnih izjavah 6, 7, 16, 17, 21 in 25 Uredbe št. 6/2002 je navedeno:

[…]

[…]

[…]

4

Člen 1 te uredbe, naslovljen „Model Skupnosti“, v odstavku 2(a) določa:

„Videz izdelka [model] je varovan:

5

Člen 3 navedene uredbe, naslovljen „Opredelitve“, določa:

„Za namen te uredbe:

6

Člen 4 te uredbe, naslovljen „Zahteve za varstvo“, v odstavkih 1 in 2 določa:

„1.   Videz izdelka [model] je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.

2.   Videz izdelka [model], uporabljen ali vgrajen v izdelek, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, šteje, da je nov in da ima individualno naravo le v naslednjih primerih:

7

Člen 5 Uredbe št. 6/2002, naslovljen „Novost“, v odstavku 1(a) določa:

„Videz izdelka [model] šteje za novega, če javnosti še ni bil dostopen enak videz izdelka [model]:

8

Člen 6 iste uredbe, naslovljen „Individualna narava“, v odstavku 1(a) določa:

„Šteje se, da ima videz izdelka [model] individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi videz izdelka [model], ki je bil dostopen javnosti:

9

Člen 7 te uredbe, naslovljen „Razkritje“, v odstavku 1 določa:

„Za namen uporabe členov 5 in 6 se šteje, da je bil videz izdelka [model] dostopen javnosti, če je bil objavljen po registraciji ali kako drugače, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit pred dnem iz členov 5(1)(a) in 6(1)(a) oziroma členov 5(1)(b) in 6(1)(b), razen če ti dogodki ne bi mogli utemeljeno postati znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v Skupnosti. Videz izdelka [model] pa ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.“

10

Člen 11 te uredbe, naslovljen „Začetek in trajanje varstva neregistriranega modela Skupnosti“, določa:

„1.   Videz izdelka [model], ki ustreza zahtevam iz oddelka 1, je varovan z neregistriranim modelom Skupnosti za obdobje treh let od datuma, na katerega je bil videz izdelka [model] prvič dostopen javnosti v [Uniji].

2.   Za namen odstavka 1 se šteje, da je bil videz izdelka [modela] dostopen javnosti v [Uniji], če je bil objavljen, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit, razen če bi [na tak način, da so] ti dogodki lahko utemeljeno postali znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v [Uniji]. Videz izdelka [model] pa ne šteje za dostopnega javnosti zgolj zato, ker je bil razkrit tretji osebi pod izrecnimi ali neizrecnimi pogoji zaupnosti.“

11

Člen 19 navedene uredbe, naslovljen „Pravice iz modela Skupnosti“, določa:

„1.   Registrirani model Skupnosti imetniku podeljuje izključno pravico do njegove uporabe in do tega, da prepreči njegovo uporabo vsaki tretji osebi, ki nima njegovega soglasja. Navedena uporaba zajema zlasti izdelovanje, ponujanje, dajanje na trg, uvažanje, izvažanje ali uporabljanje izdelka, v katerega je videz izdelka [model] vgrajen ali na katerega je pritrjen, ali skladiščenje takšnega izdelka v te namene.

2.   Neregistrirani model Skupnosti pa svojemu imetniku podeljuje pravico, da prepreči dejanja iz odstavka 1 le v primeru, da izpodbijana uporaba izhaja iz posnemanja varovanega videza izdelka [modela].

Izpodbijana uporaba ne šteje kot posledica posnemanja varovanega videza izdelka [modela], če izhaja iz neodvisnega ustvarjalnega dela oblikovalca, o katerem se lahko razumno domneva, da ni seznanjen z videzom izdelka [modelom], ki ga je imetnik naredil dostopnega javnosti.

[…]“.

12

Družba Ferrari, ki ima sedež v Italiji, je proizvajalka dirkalnih in športnih avtomobilov. Njen vrhunski model FXX K, izdelan v zelo omejenem številu, je namenjen izključno vožnji na dirkalnih stezah.

13

Družba Ferrari je model FXX K javnosti prvič predstavila v sporočilu za javnost z dne 2. decembra 2014. V tem sporočilu sta bili ti fotografiji, na katerih sta bila prikazana stranski in sprednji del vozila:

14

Ferrari FXX K je na voljo v dveh različicah, ki se razlikujeta le po barvi „V“ na prednjem pokrovu. Pri prvi različici je ta „V“ črne barve, razen spodnje konice, ki je enake barve kot osnovna barva zadevnega vozila. Pri drugi različici je navedeni „V“ v celoti črne barve.

15

Družba Mansory Design, katere poslovodja je oseba WH, je podjetje za „tuning“ vozil višjega cenovnega razreda. Oba imata sedež v Nemčiji. Družba Mansory Design od leta 2016 proizvaja in trži komplete vgradnih delov za „tuning“, imenovane „tuning kits“, s katerimi je izgled Ferrarija 488 GTB – pri čemer gre za cestni model, serijske proizvodnje, ki je na voljo od leta 2015 – mogoče tako spremeniti, da bi bil ta podoben izgledu Ferrarija FXX K.

16

Družba Mansory Design ponuja več kompletov, namenjenih spremembi videza Ferrarija 488 GTB, med katerimi sta dve različici „Front kits“, ki odražata obe različici Ferrarija FXX K: pri prvi različici je „V“ na prednjem pokrovu črne barve, razen spodnje konice, medtem ko je pri drugi različici v celoti črne barve. Popolna predelava Ferrarija 488 GTB vključuje zamenjavo velikega dela vidnega ohišja karoserije. Marca 2016 je družba Mansory Design na Mednarodnem avtomobilskem salonu v Ženevi (Švica) tako predelano vozilo predstavila pod imenom Mansory Siracusa 4XX.

17

Družba Ferrari meni, da trženje teh vgradnih delov s strani družbe Mansory Design pomeni kršitev pravic iz enega ali več neregistriranih modelov Skupnosti, katerih imetnica je.

18

Primarno je družba Ferrari trdila, da trženje „Front kits“ pomeni kršitev prvega neregistriranega modela Skupnosti, katerega imetnica je, ki se nanaša na del njenega modela FXX K, sestavljenega iz elementa v obliki „V“ na prednjem pokrovu, vzdolžno nameščenega plavutastega elementa, ki je izbočen iz sredine tega elementa („strake“), dvoslojnega sprednjega spojlerja, vgrajenega v odbijač, in sredinskega navpičnega povezovalnega mostička, ki povezuje sprednji spojler s prednjim pokrovom. Ta del naj bi se dojemal kot celota, ki določa posebne „poteze“ tega vozila, in naj bi hkrati spominjal na letalo ali vozilo Formule 1. Po mnenju družbe Ferrari je ta neregistrirani model Skupnosti nastal z objavo sporočila za javnost z dne 2. decembra 2014.

19

Podredno je družba Ferrari trdila, da je imetnica drugega neregistriranega modela Skupnosti, ki se nanaša na dvoslojni sprednji spojler in ki je nastal s sporočilom za javnost z dne 2. decembra 2014 ali najpozneje z objavo filma z naslovom „Ferrari FXX K – The Making Of“3. aprila 2015, ki naj bi ga družba Mansory Design prav tako kršila s trženjem „Front kits“.

20

Še bolj podredno je družba Ferrari tožbo oprla na tretji neregistrirani model Skupnosti, ki se nanaša na celotno ohišje Ferrarija FXX K, kot je bil razkrit na še eni sliki poševnega prikaza vozila in ki naj bi bil prav tako vključen v sporočilo za javnost z dne 2. decembra 2014.

21

Družba Ferrari je tudi v zvezi z vgradnimi deli (kits), ki se prodajajo na ozemlju Zvezne republike Nemčije, uveljavljala pravice iz varstva pred posnemanjem na podlagi prava o nelojalni konkurenci.

22

Družba Ferrari je na prvi stopnji na teh različnih podlagah predlagala, naj se sporni vgradni deli (kits) prenehajo izdelovati, ponujati, dajati v promet, uvažati, izvažati, uporabljati ali imeti v posesti v celotni Evropski uniji, ter vložila več pridruženih zahtevkov, in sicer predložitev računovodskih izkazov, odpoklic in uničenje zadevnih izdelkov ter dodelitev finančnega nadomestila. Landgericht Düsseldorf (deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) je vse te zahtevke zavrnilo.

23

Družba Ferrari je zoper to odločbo vložila pritožbo pri Oberlandesgericht Düsseldorf (višje deželno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija), v kateri je trdila, da so njeni predlogi za prenehanje in predlogi v zvezi z odpoklicem in uničenjem zadevnih izdelkov, ker temeljijo na pravicah iz modelov Skupnosti, na katere se sklicuje, postali brezpredmetni, ker so se zadevne pravice 3. decembra 2017 iztekle. Družba Ferrari je kljub temu vztrajala pri zahtevkih za povrnitev škode.

24

Pritožbeno sodišče je pritožbo družbe Ferrari zavrnilo, pri čemer je presodilo, da so zahtevki, ki jih je vložila na podlagi navedenih neregistriranih modelov Skupnosti, neutemeljeni. Po mnenju tega sodišča prvi model Skupnosti, ki se uveljavlja v zvezi z delom Ferrarija FXX K, opisanim v točki 18 te sodbe, ni nikoli obstajal, ker družba Ferrari ni dokazala, da je izpolnjena minimalna zahteva, da mora biti oblika do neke mere samostojna in zaključena. Drugi model Skupnosti, katerega varstvo zahteva družba Ferrari, v zvezi z izgledom dvoslojnega sprednjega spojlerja, naj tudi ne bi obstajal, ker prav tako ne izpolnjuje pogoja zaključenosti oblike. Tretji model, katerega varstvo se zahteva, ki se nanaša na celotno ohišje Ferrarija FXX K, naj bi res obstajal, vendar naj ga družba Mansory Design ne bi kršila.

25

Družba Ferrari je zato pri Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče, Nemčija) vložila revizijo. To sodišče, ki je to tožbo dopustilo, meni, da je izid zadnjenavedene odvisen od razlage Uredbe št. 6/2002, zlasti od vprašanja, pod katerimi pogoji je lahko videz dela izdelka, v obravnavanem primeru tistega, ki ga zahteva družba Ferrari na delu modela FXX K, v skladu s to uredbo upravičen do varstva kot neregistrirani model Skupnosti.

26

V tem okviru se predložitveno sodišče na eni strani sprašuje, ali to, da je slika celotnega izdelka dostopna javnosti v smislu člena 11(2) Uredbe št. 6/2002, velja tudi kot razkritje modelov delov tega izdelka.

27

Ob domnevi, da je tako, se na drugi strani sprašuje, ali mora imeti izgled dela izdelka, da bi lahko pomenil ločen model, ki se razlikuje od modela tega izdelka, kot je presodilo pritožbeno sodišče, do neke mere samostojno in zaključeno obliko, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, da se izgled tega dela ne izgubi popolnoma v izgledu navedenega izdelka in da, nasprotno, ustvarja samostojen celoten vtis glede na njegovo celotno obliko.

28

V teh okoliščinah je Bundesgerichtshof (zvezno vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

29

Predložitveno sodišče z vprašanjema, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 11(2) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da lahko razkritje slik izdelka javnosti, kakršno je objava fotografij vozila, povzroči razkritje modela javnosti na delu ali sestavnem delu tega izdelka, in če je odgovor pritrdilen, v kolikšnem obsegu mora biti videz dela izdelka v smislu člena 3(a) te uredbe ali sestavni del kompleksnega izdelka v smislu člena 3(c) in člena 4(2) navedene uredbe samostojen glede na celotni izdelek, da bi bilo mogoče preučiti, ali ima ta videz individualno naravo v smislu člena 6(1) te uredbe.

30

Uvodoma je treba opozoriti, da je v skladu s členom 3(a) Uredbe št. 6/2002 model opredeljen kot „izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem“. Iz tega izhaja, da je videz v okviru sistematike Uredbe št. 6/2002 za model bistvenega pomena (sodbi z dne 21. septembra 2017, Easy Sanitary Solutions in EUIPO/Group Nivelles, C‑361/15 P in C‑405/15 P, EU:C:2017:720, točka 62, ter z dne 8. marca 2018, DOCERAM, C‑395/16, EU:C:2018:172, točka 25).

31

Glede cilja Uredbe št. 6/2002 je treba poudariti, da ta v skladu z njenima uvodnima izjavama 6 in 7 vzpostavlja varstvo modelov za eno območje, ki zajema vse države članice, in povečano varstvo industrijskega modela, ki med drugim spodbuja inovativnost in razvoj novih izdelkov ter naložbe v njihovo izdelovanje. Sodišče je prav tako že presodilo, da je cilj te uredbe zagotoviti učinkovito varstvo modelov Skupnosti (sodba z dne 27. septembra 2017, Nintendo, C‑24/16 in C‑25/16, EU:C:2017:724, točka 73 in navedena sodna praksa).

32

Poleg tega je iz uvodnih izjav 16 in 25 Uredbe št. 6/2002 razvidno, da je z uvedbo sistema neregistriranega modela Skupnosti zakonodajalec Unije za spodbujanje inovativnosti želel zavarovati modele, ki se uporabljajo v izdelkih, ki imajo kratek rok trajanja oziroma so vgrajeni vanje ter za katere so njihovi oblikovalci želeli pridobiti hitro in učinkovito varstvo brez bremena registracijskih formalnosti in za katere je trajanje varstva manj pomembno.

33

Materialni pogoji za nastanek varstva modela Skupnosti, ne glede na to, ali je registriran ali neregistriran, in sicer novost in individualna narava v smislu členov 4, 5 in 6 Uredbe št. 6/2002, so enaki tako za izdelke kot za dele izdelka. Vendar je treba v zvezi z varstvom izgleda sestavnega dela kompleksnega izdelka upoštevati zahteve iz člena 4(2) te uredbe.

34

V obravnavanem primeru mora predložitveno sodišče ugotoviti, ali so elementi karoserije vozila iz postopka v glavni stvari „deli izdelka“ v smislu člena 3(a) Uredbe št. 6/2002 ali „sestavni deli kompleksnega izdelka“ v smislu člena 3(c) in člena 4(2) te uredbe. Ob tem pa Sodišče temu sodišču posreduje vse koristne napotke za rešitev spora, ki mu je predložen (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 4. julija 2019, Tronex, C‑624/17, EU:C:2019:564, točka 25 in navedena sodna praksa).

35

Predložitveno sodišče se sprašuje predvsem, ali to, da je slika celotnega izdelka dostopna javnosti v smislu člena 11(2) Uredbe št. 6/2002, velja tudi kot razkritje modelov delov tega izdelka.

36

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je v skladu s členom 1(2)(a) Uredbe št. 6/2002 formalni pogoj za nastanek neregistriranega modela Skupnosti razkritje javnosti na način, določen v členu 11(2) te uredbe, če so izpolnjeni materialni pogoji za pridobitev varstva. V skladu z zadnjenavedeno določbo se šteje, da je bil videz modela dostopen javnosti v Uniji, „če je bil objavljen, razstavljen, uporabljen pri trgovanju ali drugače razkrit, razen če bi [na tak način, da so] ti dogodki lahko utemeljeno postali znani v normalnem poteku poslovanja specializiranim krogom zadevnega področja, ki delujejo v [Uniji]“.

37

Kot je razvidno iz te določbe, neregistrirani model Skupnosti nastane z datumom, na katerega je bil ta javnosti prvič dostopen v Uniji. V skladu s to določbo je namreč model „dostopen“, kadar je javnosti razkrit z dogodki, ki so lahko v normalnem poteku poslovanja „utemeljeno postali znani […] specializiranim krogom“ zadevnega področja, ki delujejo v Uniji. To merilo je lahko izpolnjeno, če so bile slike zadevnega modela posredovane trgovcem, ki delujejo v tem sektorju (glej v tem smislu sodbo z dne 13. februarja 2014, H. Gautzsch Großhandel, C‑479/12, EU:C:2014:75, točka 30).

38

Zato je, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 64 sklepnih predlogov, za to, da razkritje modela celotnega izdelka povzroči razkritje modela dela tega izdelka, nujno, da je mogoče izgled tega dela ob tem dejanju razkritja jasno opredeliti. V nasprotnem primeru namreč specializirani krogi ne bi mogli utemeljeno pridobiti znanja o zadevnem delu izdelka, ki se zahteva s členom 11(2) Uredbe št. 6/2002.

39

V zvezi s tem je Sodišče glede registriranih modelov Skupnosti že ugotovilo, da sistem Skupnosti glede modelov, ki izhaja iz Uredbe št. 6/2002 zahteva, da prikaz modela omogoča njegovo jasno identifikacijo, da bi gospodarski subjekti imeli upoštevne informacije o pravicah tretjih oseb (glej v tem smislu sodbo z dne 5. julija 2018, Mast-Jägermeister/EUIPO, C‑217/17 P, EU:C:2018:534, točke 54, 55 in 60). Te ugotovitve so upoštevne tudi za neregistrirane modele Skupnosti, saj sedanji in potencialni konkurenti oblikovalca ali upravljavca zadevnega modela tudi v tem primeru potrebujejo jasne in natančne informacije.

40

Glede na to zahteva v zvezi z zmožnostjo opredelitve predmeta varstva, ki prispeva k določeni ravni pravne varnosti v okviru sistema varstva neregistriranih modelov Skupnosti, ne pomeni obveznosti oblikovalcev, da ločeno razkrijejo vsak del svojih izdelkov, za katere želijo uveljavljati varstvo neregistriranega modela Skupnosti. Kot je generalni pravobranilec opozoril v točki 70 sklepih predlogov, bi bila taka obveznost v nasprotju s ciljem preprostosti in hitrosti, ki je, kot je navedlo Sodišče, utemeljil uvedbo neregistriranega modela Skupnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 19. junija 2014, Karen Millen Fashions, C‑345/13, EU:C:2014:2013, točka 42).

41

Poleg tega bi, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 76 sklepnih predlogov, naložitev obveznosti ločenega razkritja modela dela izdelka oblikovalcem, v imenu pravne varnosti tretjih oseb, pomenila neupoštevanje ravnovesja, ki ga je zakonodajalec Unije želel doseči v okviru sistema varstva neregistriranih modelov Skupnosti, ki po naravi pomeni zmanjšanje ravni te varnosti v primerjavi z ravnjo, ki izhaja iz registriranih modelov Skupnosti.

42

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je stopnja varstva, do katere je upravičen imetnik neregistriranega modela Skupnosti, prav tako zmanjšana. Na eni strani je imetnik v skladu s členom 19(2) Uredbe št. 6/2002 varovan le pred posnemanjem njegovega neregistriranega modela. Na drugi strani je trajanje varstva, zagotovljenega imetnikom neregistriranih modelov Skupnosti, na podlagi člena 11(1) te uredbe omejeno na tri leta od prvega razkritja javnosti.

43

S tega vidika je treba člen 11(2) Uredbe št. 6/2002, ker zakonodajalec Unije ni izrazil drugačne volje, razlagati tako, da oblikovalcem ne nalaga obveznosti ločenega razkritja vsakega dela njihovih izdelkov, za katere želijo uveljavljati varstvo neregistriranega modela Skupnosti.

44

Vendar merilo seznanjenosti specializiranih krogov z dogodki, ki pomenijo razkritje, predpostavlja, da je model dela ali sestavnega dela izdelka jasno prepoznaven. Kadar, kot v obravnavanem primeru, dejanje razkritja pomeni objavo slik izdelka, morajo biti značilnosti dela ali sestavnega dela tega izdelka, za katerega se zahteva zadevni model, torej jasno vidne.

45

V zvezi s tem je treba spomniti, da – kot je Sodišče že razsodilo v zvezi z izrazom „videz[model]“ iz člena 6 Uredbe št. 6/2002 – je treba za presojo individualne narave zahtevanega modela omogočiti njegovo primerjavo z enim ali več točno določenimi, posamičnimi, ugotovljenimi in opredeljenimi modeli izmed vseh modelov, ki so bili prej dostopni javnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 19. junija 2014, Karen Millen Fashions, C‑345/13, EU:C:2014:2013, točka 25). V ta namen je bistveno razpolagati s sliko, ki omogoča natančno in zanesljivo vidno prepoznavo tega modela, ki se zahteva.

46

Celotni vtis, ki ga dajejo nasprotujoči si modeli, je treba primerjati glede na celoten videz vsakega od teh modelov. V zvezi s tem je Sodišče razsodilo, da je treba člen 6 Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da mora biti, da bi se lahko štelo, da ima model individualno naravo, celotni vtis, ki ga ta model naredi na seznanjenega uporabnika, drugačen od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika ne naredi kombinacija posamičnih značilnosti več prejšnjih modelov, temveč en ali več prejšnjih modelov, obravnavanih posamično (sodba z dne 19. junija 2014, Karen Millen Fashions, C‑345/13, EU:C:2014:2013, točka 35).

47

Iz tega sledi, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 104 sklepnih predlogov, da pojem „individualna narava“ v smislu člena 6 Uredbe št. 6/2002 ne ureja razmerij med modelom izdelka in modeli delov, ki ga sestavljajo, temveč razmerje med temi modeli in drugimi prejšnjimi modeli.

48

Pri presoji te individualne narave glede na celotni vtis, ki ga na seznanjenega uporabnika naredi videz zahtevanega modela, se je treba opreti na samo opredelitev pojma „videz[model]“, kot je določen v členu 3(a) Uredbe št. 6/2002, ob upoštevanju zlasti značilnosti črt, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov.

49

Ker Uredba št. 6/2002 ne vsebuje opredelitve izraza „del izdelka“, je treba ta izraz razumeti v skladu z njegovim običajnim pomenom v vsakdanjem jeziku (glej po analogiji sodbo z dne 20. decembra 2017, Acacia in D’Amato, C‑397/16 in C‑435/16, EU:C:2017:992, točka 64 in navedena sodna praksa). Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 107 sklepnih predlogov, gre za del „celote“, ki jo sestavlja izdelek. Da bi bil lahko izgled tega dela varovan kot model Skupnosti, mora biti po definiciji viden. Enako velja, kot je razvidno iz besedila člena 4(2) te uredbe, kadar je zahtevani model sestavni del kompleksnega izdelka.

50

Iz tega sledi, da mora biti za to, da se omogoči presoja pogojev za pridobitev varstva kot modela Skupnosti, zadevni del izdelka ali sestavni del kompleksnega izdelka viden in omejen z značilnostmi, ki sestavljajo njegov posebni videz, in sicer s črtami, obrisi, barvami, oblikami ali celo s posebno teksturo. To pomeni, da videz tega dela izdelka ali sestavnega dela kompleksnega izdelka sam po sebi lahko ustvari celotni vtis in ga ni mogoče popolnoma izgubiti v celotnem izdelku.

51

Zato mora predložitveno sodišče v postopku v glavni stvari preveriti, ali značilnosti modelov, ki jih družba Ferrari zahteva za dele, ki sestavljajo karoserijo zadevnega avtomobila, izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje za pridobitev varstva kot neregistriranega modela Skupnosti.

52

Glede na zgoraj navedene preudarke je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 11(2) Uredbe št. 6/2002 razlagati tako, da razkritje slik izdelka javnosti, kakršno je objava fotografij vozila, povzroči razkritje modela javnosti na delu tega izdelka v smislu člena 3(a) te uredbe ali na sestavnem delu navedenega izdelka kot kompleksnega izdelka v smislu člena 3(c) in člena 4(2) navedene uredbe, če je ob tem razkritju videz tega dela ali sestavnega dela mogoče jasno opredeliti. Da bi se lahko preučilo, ali ta videz izpolnjuje pogoj individualne narave iz člena 6(1) iste uredbe, je nujno, da zadevni del ali sestavni del pomeni vidni del izdelka ali kompleksnega izdelka, ki je dobro razmejen s črtami, obrisi, barvami, oblikami ali posebno teksturo.

53

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

Člen 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti je treba razlagati tako, da razkritje slik izdelka javnosti, kot je objava fotografij vozila, povzroči razkritje modela javnosti na delu tega izdelka v smislu člena 3(a) te uredbe ali na sestavnem delu navedenega izdelka kot kompleksnega izdelka v smislu člena 3(c) in 4(c) navedene uredbe, če je ob tem razkritju videz tega dela ali sestavnega dela mogoče jasno opredeliti.

Da bi se lahko preučilo, ali ta videz izpolnjuje pogoj individualne narave iz člena 6(1) te uredbe, je nujno, da zadevni del ali sestavni del pomeni vidni del izdelka ali kompleksnega izdelka, ki je dobro razmejen s črtami, obrisi, barvami, oblikami ali posebno teksturo.