–

za K. M. E. Sweetman, BL, D. C. Smyth, SC, in D. F. Conway, solicitor,

–

za Director of Public Prosecutions H. Kiely in A. Collins, agentki, skupaj s F. McDonaghem, SC, in T. Ricem, BL,

–

za Irsko A. Joyce, J. Quaney in M. Browne, agenti, skupaj z B. Dohertyjem, BL,

–

za Evropsko komisijo F. Moro, K. Walkerová in A. Dawes, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago načela sorazmernosti, člena 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina) in členov 89 in 90 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL 2009, L 343, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru kazenskega postopka, ki je bil sprožen zoper K. M., kapitana ribiškega plovila, ker je imel na krovu opremo, ki je zmožna samodejnega sortiranja sleda, skuše ali šura po velikosti, in ta ni bila vgrajena in nameščena na navedeno plovilo tako, da zagotavlja takojšnjo zamrznitev in ne dovoljuje vračanja morskih organizmov v morje.

3

Člen 19a Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 4, zvezek 3, str. 217), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 227/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 (UL 2013, L 78, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 850/98), naslovljen „Prepoved višanja vrednosti ulova“, določa:

„1.   V regijah 1, 2, 3 in 4 je med ribolovnimi dejavnostmi prepovedano zavreči vrste, za katere veljajo kvote in ki so lahko zakonito iztovorjene.

2.   Določbe iz odstavka 1 ne posegajo v obveznosti, določene v tej uredbi ali v katerem koli pravnem aktu [Unije] na področju ribištva.“

4

Člen 32 te uredbe, naslovljen „Omejitve uporabe samodejne sortirne opreme“, določa:

„1.   Prepovedano je, da se na krovu ribiškega plovila prevaža ali uporablja oprema, ki je zmožna samodejnega sortiranja sleda, skuše ali šura po velikosti ali spolu.

2.   Vendar pa sta prevažanje in uporaba takšne opreme dovoljena, če:

3.   Katero koli plovilo, ki ima dovoljenje za ribolov v Baltiku, Beltsu ali Soundu, lahko v Kattegatu prevaža samodejno sortirno opremo, če je bilo v ta namen izdano posebno ribolovno dovoljenje.

Posebno ribolovno dovoljenje določa vrste, območja, časovna obdobja in kakršne koli druge pogoje, ki so primerni za uporabo in prevažanje sortirne opreme na krovu.“

5

Člen 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999 (UL 2008, L 286, str. 1, in popravek v UL 2019, L 163, str. 112), naslovljen „Ribiška plovila, ki opravljajo [nezakonit, neprijavljen in nereguliran] ribolov“, določa:

„1.   Predpostavlja se, da ribiško plovilo opravlja [nezakonit, neprijavljen in nereguliran] ribolov […], če se dokaže, da je v nasprotju z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki se uporabljajo na območju, kjer je izvajalo te dejavnosti:

[…]

[…]

2.   Dejavnosti iz odstavka 1 se štejejo za hudo kršitev v skladu s členom 42 glede na resnost kršitve, o kateri odloči pristojni organ države članice ob upoštevanju takšnih meril, kot je storjena škoda, njena vrednost, obseg kršitve ali njena ponovitev.“

6

Člen 42 Uredbe št. 1005/2008, naslovljen „Hude kršitve“, določa:

„1.   V tej uredbi huda kršitev pomeni:

[…]

2.   O resnosti kršitve odloči pristojni organ države članice ob upoštevanju meril iz člena 3(2).“

7

Člen 44 te uredbe, naslovljen „Sankcije za hude kršitve“, določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila hudo kršitev, ali pravna oseba, za katero se ugotovi, da je odgovorna za hudo kršitev, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi sankcijami.

2.   Države članice naložijo najvišjo sankcijo v višini vsaj petkratne vrednosti ribiških proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo.

Če se huda kršitev v petih letih ponovi, države članice naložijo najvišjo sankcijo v višini vsaj osemkratne vrednosti ribiških proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo.

Države članice pri naložitvi sankcij upoštevajo tudi vrednost škode, povzročene zadevnim ribolovnim virom in zadevnemu morskemu okolju.

3.   Države članice lahko poleg upravnih sankcij ali kot njihovo alternativo uporabijo tudi učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni po kazenskem pravu.“

8

Člen 45, točka 3, te uredbe, naslovljen „Spremljevalne sankcije“, določa:

„Sankcije, predvidene v tem poglavju, lahko spremljajo druge sankcije ali ukrepi, zlasti:

[…]

[…]“

9

V uvodnih izjavah 2, 38 in 39 Uredbe št. 1224/2009 je navedeno:

[…]

10

Člen 1 te uredbe določa, da se s to uredbo „vzpostavlja sistem Skupnosti za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje […], da se zagotovi skladnost s pravili skupne ribiške politike.“

11

Člen 89, od (1) do (3), Uredbe št. 1224/2009, naslovljen „Ukrepi za zagotovitev spoštovanja pravil“, določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da se zoper fizične ali pravne osebe, za katere obstaja sum kršitve pravil skupne ribiške politike, sistematično sprejmejo ustrezni ukrepi, med katerimi so tudi ukrepi za začetek upravnega ali kazenskega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.

2.   Skupna višina sankcij in spremljevalnih sankcij se izračuna v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje na način, s katerim se zagotovi, da se odgovornim osebam učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvijo, in sicer brez poseganja v legitimno pravico do opravljanja njihovega poklica. S temi sankcijami bi moralo biti tudi možno doseči učinek, ki je sorazmeren resnosti takšnih kršitev in učinkovito odvrača od nadaljnjih prekrškov [kršitev] iste vrste.

3.   Države članice lahko uporabijo sistem, po katerem je višina kazni sorazmerna s prihodkom pravne osebe ali finančno prednostjo, doseženo ali predvideno s storitvijo kršitve.“

12

Člen 90 te uredbe, naslovljen „Sankcije zoper hude kršitve“, določa:

„1.   Poleg ravnanj iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 veljajo za hudo kršitev […]:

[…]

2.   Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila hudo kršitev, ali pravna oseba, ki se šteje za odgovorno pri hudi kršitvi, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi sankcijami v skladu z naborom sankcij in ukrepov, določenih v poglavju IX Uredbe (ES) št. 1005/2008.

3.   Brez poseganja v člen 44(2) Uredbe (ES) št. 1005/2008 države članice naložijo sankcijo, ki je učinkovito odvračilna in po potrebi izračunana v višini vrednosti ribiških proizvodov, pridobljenih s storitvijo hude kršitve.

4.   Pri določanju višine sankcije države članice upoštevajo tudi vrednost škode za zadevne ribolovne vire in morsko okolje.

5.   Države članice lahko poleg tega ali kot drugo možnost uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne [kazenskopravne] sankcije.

6.   Poleg sankcij, določenih v tem poglavju, se lahko sprejmejo tudi druge sankcije ali ukrepi, zlasti tisti, ki so opisani v členu 45 Uredbe (ES) št. 1005/2008.“

13

V skladu s členom 14(3) Sea Fisheries and Maritime Jurisdiction Act 2006 (zakon o morskem ribištvu in pomorski jurisdikciji, v nadaljevanju: zakon iz leta 2006) je lahko v primeru kršitve predpisov, sprejetih na podlagi navedenega člena, ki se nanašajo na morsko ribiško plovilo, ribolovna orodja ali opremo na krovu, kapitan kazensko preganjan. Člen 14(4) zakona iz leta 2006 določa, da mora obdolženec v primeru kazenskega pregona dokazati, da je upravičen do vseh oprostitev, na katere se sklicuje.

14

Člen 28 zakona iz leta 2006 se nanaša na globe za nekatere kršitve. Te globe so odvisne od narave kršitve in od tega, ali pregon poteka po skrajšanem postopku ali na podlagi obtožnega akta. Skrajšani kazenski postopek v irskem pravnem sistemu je postopek brez porote, ki poteka pred sodnikom posameznikom. Ta postopek se uporabi za lažja kazniva dejanja. Težja kazniva dejanja se sodijo na podlagi obtožnega akta, postopek pa vključuje poroto.

15

V primeru ugotovitve krivde po vložitvi obtožnega akta, člen 28(1) zakona iz leta 2006 in preglednica 1 iz tega zakona določata najvišjo globo, sodišče pa lahko naloži nižjo globo. Najvišja globa se določi glede na velikost zadevnega plovila. Kadar je na podlagi tega člena izrečena globa se poleg tega ne izreče upravna globa ali zaporna kazen.

16

Člen 28(5) zakona iz leta 2006 določa, da če je oseba v skladu z obtožnim aktom spoznana za krivo kaznivega dejanja, določenega s tem zakonom, se lahko ulov in prepovedano ribolovno orodje ali orodje, ki ne izpolnjuje zahtev, najdeno na krovu zadevnega plovila, zaseže kot pravna posledica obsodbe. V skladu s členom 28(5)(b) navedenega zakona je ta zaseg obvezen v primeru obsodbe za večino kaznivih dejanj, določenih z zakonom iz leta 2006, med katerimi je kaznivo dejanje, za katero je bil pritožnik v postopku v glavni stvari obsojen. Vendar lahko sodišče odloči, da v primeru obsodbe zaradi kršitve členov 8 ali 9 tega zakona, ki obravnavata nezakonito prisotnost plovila v izključni ekonomski coni Irske, ne odredi zasega.

17

Člen 28(6) zakona iz leta 2006 določa pravila o zasegu v primeru obsodbe v skrajšanem kazenskem postopku. Zaseg spada v diskrecijsko pravico sodišča v primeru prvega kaznivega dejanja ali obsodbe zaradi kršitve členov 8 ali 9 tega zakona. Nasprotno pa je obvezen pri drugi ali poznejši obsodbi, razen pri obsodbi zaradi kršitve teh členov.

18

Člen 28(7) zakona iz leta 2006 določa, da lahko sodišče poleg globe in zasega trajno ali začasno odvzame dovoljenje za zadevno plovilo.

19

Ribiško plovilo, registrirano v Združenem kraljestvu, katerega kapitan je bil K. M., je 11. februarja 2015 v izključni ekonomski coni Irske prestreglo plovilo irske mornarice, ki je patruljiralo v okviru svojih nalog varovanja morskih ribolovnih območij.

20

Po pregledu ribiškega plovila je bilo ugotovljeno, da je na krovu oprema, ki je zmožna samodejnega sortiranja sleda, skuše ali šura po velikosti, in da ta ni bila vgrajena in nameščena na navedeno plovilo tako, da zagotavlja takojšnjo zamrznitev in ne dovoljuje vračanja morskih organizmov v morje. Irska mornarica je menila, da način namestitve te opreme daje podlago za sum, da je bilo zadevno plovilo vpleteno v nezakonit ribolov, imenovan „višanja vrednosti ulova“, ki pomeni razvrščanje najboljših rib iz ulova in zavrženje preostanka nazaj v morje.

21

Ker tako člen 32(1) Uredbe št. 850/98 kot irsko pravo, in sicer Sea Fisheries (Technical Measures) Regulations 2013 (uredba iz leta 2013 o morskem ribištvu (tehnični ukrepi)) in člen 14 zakona iz leta 2006 prepovedujejo to vrsto opreme na krovu in njeno uporabo, je Cork Circuit Criminal Court (okrožno sodišče za kazenske zadeve v Corku, Irska) K. M. 27. julija 2015, potem ko je porota 16. junija 2015 v skladu z obtožnico, ki jo je podal Director of Public Prosecutions (vodja državnega tožilstva, Irska), odločila, da je kriv posedovanja te opreme, izreklo obsodilno sodbo. Naložena mu je bila globa v višini 500 EUR skupaj z zasegom ulova, ocenjenega na 344.000 EUR, in ribolovnega orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, ocenjenega na 55.000 EUR.

22

K. M. je zoper to obsodbo pri predložitvenem sodišču vložil pritožbo, v kateri je izpodbijal težo uporabljene sankcije, zlasti zaseg ulova in ribolovnega orodja, ki ne izpolnjuje zahtev.

23

Predložitveno sodišče sprašuje, ali je nacionalna določba, ki kot sankcijo za hudo kršitev pravil o skupni ribiški politiki, kakršna je ta v postopku v glavni stvari, določa obvezen zaseg ulova in prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, najdenega na krovu, združljiva z Uredbo št. 1224/2009 in načelom sorazmernosti, določenim v členu 49(3) Listine.

24

V teh okoliščinah je Court of Appeal (pritožbeno sodišče, Irska) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je v okviru izvajanja skupne ribiške politike in določb člena 32 Uredbe […] št. 850/1998 ter v okviru kazenskega pregona za uveljavitev navedenih določb določba nacionalnega prava, ki v primeru ugotovitve krivde na podlagi obtožnice poleg globe določa obvezno zaplembo vseh rib in vsega ribolovnega orodja, najdenega na krovu plovila, na katere se nanaša kaznivo dejanje, združljiva z določbami Uredbe […] št. 1224/2009, zlasti z njenima členoma 89 in 90, ter z načelom sorazmernosti, ki izhaja iz pogodb […] in člena 49(3) [Listine]?“

25

Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člena 89 in 90 Uredbe št. 1224/2009 v povezavi z načelom sorazmernosti, določenim v členu 49(3) Listine, razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni določbi, ki za sankcioniranje kršitve člena 32 Uredbe št. 850/98 ne določa le naložitve globe, ampak tudi obvezen zaseg ulova in prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, najdenega na krovu zadevnega plovila.

26

Najprej je treba ugotoviti, da je bila Uredba št. 850/98, ki je navajana v predložitveni odločbi, s 14. avgustom 2019 razveljavljena z Uredbo (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL 2019, L 198, str. 105, in popravek v UL 2019, L 231, str. 31). Ker pa je Uredba št. 850/98 veljala v času dejanskega stanja zadeve v glavni stvari, se zato ta uporablja za spor o glavni stvari.

27

Iz člena 1 Uredbe št. 1224/2009 v povezavi z uvodno izjavo 2 te uredbe je razvidno, da je, glede na to, da je uspeh skupne ribiške politike odvisen od izvajanja učinkovitega sistema nadzora, cilj te uredbe vzpostaviti sistem za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje z globalnim in celostnim pristopom v skladu z načelom sorazmernosti, da se zagotovita skladnost z vsemi pravili skupne ribiške politike in s tem trajnostno izkoriščanje živih vodnih virov z vključitvijo vseh vidikov te politike.

28

V zvezi s tem je v uvodni izjavi 38 navedene uredbe pojasnjeno, da neobstoj učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij v nekaterih državah članicah zmanjšuje učinkovitost nadzora.

29

Obveznost držav članic, da zagotovijo, da se kršitve pravil skupne ribiške politike kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, je namreč bistvenega pomena (glej v tem smislu sodbo z dne 29. oktobra 2009, Komisija/Italija, C‑249/08, neobjavljena, EU:C:2009:672, točka 71 in navedena sodna praksa).

30

V tem okviru člena 89 in 90 Uredbe št. 1224/2009 državam članicam nalagata skrb za sprejetje ustreznih ukrepov za sankcioniranje kršitev pravil skupne ribiške politike. Ta člena ne predpisujeta specifičnih sankcij, vendar pa določata nekatera merila, ki jih morajo države članice upoštevati, in načelo, po katerem morajo biti te sankcije učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

31

Natančneje, člen 89(1) te uredbe določa obveznost držav članic, da zoper fizične ali pravne osebe, za katere obstaja sum kršitve pravil skupne ribiške politike, sistematično sprejmejo ustrezne ukrepe, med katerimi so tudi ukrepi za začetek upravnega ali kazenskega postopka v skladu z nacionalno zakonodajo.

32

Člen 89(2) Uredbe št. 1224/2009 določa, da se skupna višina sankcij in spremljevalnih sankcij izračuna v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje na način, s katerim se zagotovi, da se odgovornim osebam učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s kršitvijo, in sicer brez poseganja v legitimno pravico do opravljanja njihovega poklica, in da bi s temi sankcijami moralo biti možno doseči tudi učinek, ki je sorazmeren resnosti takšnih kršitev in učinkovito odvrača od nadaljnjih prekrškov iste vrste. Kot je razvidno iz člena 89(3) te uredbe, lahko države članice zaradi določitve sorazmerne globe upoštevajo nekatere elemente, med katerimi so promet pravne osebe ali finančna korist, dosežena ali predvidena s storitvijo kršitve.

33

Člen 90 Uredbe št. 1224/2009 pa se nanaša na primere hudih kršitev. V skladu s členom 90(1) te uredbe v povezavi z njeno uvodno izjavo 39 pristojni organ države članice pri določanju teže kršitev upošteva merila, kot so vrsta škode, vrednost škode, gospodarski položaj kršitelja in obseg kršitve ali njena ponovitev. Ta določba napotuje tudi na dejavnosti iz člena 42 Uredbe št. 1005/2008 v povezavi s členom 3 te uredbe, ki lahko pomenijo hude kršitve in med katerimi je uporaba prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, kot je to iz zadeve v glavni stvari.

34

Glede sankcij je iz člena 90(3) Uredbe (ES) št. 1224/2009 razvidno, da države članice naložijo sankcijo, ki je učinkovito odvračilna in po potrebi izračunana v višini vrednosti ribiških proizvodov, pridobljenih s storitvijo hude kršitve. V zvezi s tem člen 90(4) te uredbe določa, da države članice pri določanju višine sankcije upoštevajo tudi vrednost škode za zadevne ribolovne vire in morsko okolje. Poleg tega lahko države članice v skladu s členom 90(5) navedene uredbe poleg tega ali kot drugo možnost uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazenskopravne sankcije.

35

Iz tega sledi, da je ob upoštevanju teh omejitev, kot izhajajo iz členov 89 in 90 Uredbe št. 1224/2009, izbira sankcij prepuščena diskreciji držav članic.

36

V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso države članice, kadar na področju sankcij, ki se uporabijo, ni harmonizacije na ravni Unije, ostajajo pristojne za izbiro sankcij, ki se jim zdijo ustrezne. Vendar morajo države članice to pristojnost izvajati v skladu s pravom Unije in z njegovimi temeljnimi načeli, torej tudi v skladu z načelom sorazmernosti (sodba z dne 16. julija 2015, Chmielewski, C‑255/14, EU:C:2015:475, točka 21 in navedena sodna praksa).

37

Natančneje, upravni ali represivni ukrepi, ki jih dovoljuje nacionalna zakonodaja, ne smejo presegati tega, kar je potrebno za uresničitev ciljev, ki jim legitimno sledi ta zakonodaja (glej po analogiji sodbo z dne 16. julija 2015, Chmielewski, C‑255/14, EU:C:2015:475, točka 22).

38

Poleg tega mora strogost sankcij ustrezati teži kršitev, ki se z njimi sankcionirajo, zlasti tako, da se zagotovi resničen odvračilni učinek, pri čemer pa je treba spoštovati splošno načelo sorazmernosti (sodba z dne 16. julija 2015, Chmielewski, C‑255/14, EU:C:2015:475, točka 23 in navedena sodna praksa).

39

Čeprav mora predložitveno sodišče presoditi, ali je v obravnavanem primeru v zvezi s kršitvijo, ki jo je storil K. M., obvezen zaseg prepovedanega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, poleg globe sorazmeren z uresničevanjem legitimnega cilja, ki mu sledi prepoved sortirne opreme iz člena 32(1) Uredbe št. 850/98, pa mu lahko Sodišče poda vse elemente razlage prava Unije, na podlagi katerih lahko ugotovi, ali je tako (glej v tem smislu sodbo z dne 28. januarja 2016, Laezza, C‑375/14, EU:C:2016:60, točka 37 in navedena sodna praksa).

40

V zvezi s tem je treba preučiti, ali strogost sankcije, ki jo določa nacionalna ureditev, ne presega tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev ciljev, ki jim legitimno sledi zadevna zakonodaja (glej v tem smislu sodbo z dne 9. marca 2010, ERG in drugi, C‑379/08 in C‑380/08, EU:C:2010:127, točka 86 in navedena sodna praksa).

41

Poleg tega, kot je Sodišče že razsodilo, je treba zlasti preveriti, ali za osebe, ki opravljajo ribolovno ali povezano dejavnost, obstaja resna nevarnost, da bodo ob kršitvi pravil skupne ribiške politike odkrite in ustrezno kaznovane (glej v tem smislu sodbo z dne 12. julija 2005, Komisija/Francija, C‑304/02, EU:C:2005:444, točka 37).

42

Glede cilja, ki mu sledi prepoved v zvezi s sortirno opremo iz člena 32 Uredbe št. 850/98, je treba poudariti, da ta določba, katere cilj je ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov, prepoveduje posedovanje ali uporabo take opreme na krovu, razen če zagotavlja takojšnjo zamrznitev in ne dovoljuje vračanja morskih organizmov v morje. Cilj prepovedi iz navedene določbe je zlasti preprečiti prakso zadržanja najbolj donosnih vrst in vračanja drugih vrst v morje, katere cilj je povečanje vrednosti ulova in je prepovedana s členom 19a te uredbe.

43

Tako člen 32 Uredbe št. 850/98 sledi tudi cilju preprečevanja tveganja neprijave nekaterih količin rib, ki so vrnjene poginjene in ki se zato ne upoštevajo v okviru izkoriščenosti kvot, kar se kaže v nevarnosti prelova in cilju postopne odprave vračanja nezaželenega ulova v morje, zato da se zagotovi trajnost ribolovnih dejavnosti z dolgoročnega okoljskega vidika.

44

Obvezni zaseg ulova in prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, pa očitno lahko odvrne zadevne osebe od kršitve prepovedi, ki se nanaša na sortirno opremo, iz člena 32(1) Uredbe št. 850/98 s tem, da se jim odvzame nezakonito pridobljen dobiček, ki bi ga sicer lahko uživale, in možnost nadaljnje uporabe take opreme.

45

Zaseg ulova namreč, kot je v svojem stališču poudarila Evropska komisija, učinkuje tako, da kršiteljem odvzame ekonomsko neupravičene koristi, ki izvirajo iz storjene kršitve, česar sama globa ne bi mogla zagotoviti. V zvezi z zasegom prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev in ki je na krovu ribiškega plovila zaradi izvajanja nezakonite dejavnosti, kot je oprema, ki jo prepoveduje člen 32(1) Uredbe št. 850/98, je treba ugotoviti, da je ta obvezen zaseg sankcija, ki je učinkovita in sorazmerna s ciljem, ki mu sledi kršena zakonodaja.

46

V zvezi s tem je treba poudariti, da člen 90(6) Uredbe št. 1224/2009 določa, da se poleg sankcij, določenih v tem poglavju, lahko sprejmejo tudi druge sankcije ali ukrepi, zlasti tisti, ki so opisani v členu 45 Uredbe (ES) št. 1005/2008. Zadnjenavedeni člen pa v točki 3 določa ravno dodatno sankcijo, kot je zaseg prepovedanega ribolovnega orodja, ulova ali ribiških proizvodov.

47

V obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da je bila K. M. naložena globa v višini 500 EUR, medtem ko je vrednost ulova na krovu ribiškega plovila znašala 344.000 EUR, ribolovno orodje, ki ne izpolnjuje zahtev, pa je bilo ocenjeno na 55.000 EUR. Iz pisnega stališča Irske je razvidno tudi, da najvišji znesek glob, ki jih lahko sodišča naložijo v okviru kršitve, kot je ta iz postopka v glavni stvari, v skladu z irskim pravom glede na velikost zadevnega plovila znaša 10.000 EUR, 20.000 EUR ali 35.000 EUR.

48

Če bi bile te globe naložene kot edina sankcija za tovrstno kršitev, pa z njimi kršiteljem dejansko ne bi mogla biti odvzeta ekonomska korist, ki izvira iz kršitev, ki so jih storili. Tako taka sankcija ne bi bila niti učinkovita niti odvračilna.

49

Za presojo sorazmernosti sankcije je treba upoštevati tudi razmerje med zneskom globe, ki bi lahko bila naložena in ekonomsko koristjo, ki izvira iz storjene kršitve, zato da se kršitelje odvrne od storitve takih kršitev ter, kot to določa člen 90(3) Uredbe št. 1224/2009, vrednostjo ribiških proizvodov, pridobljenih s storitvijo hude kršitve.

50

Poleg tega, če se, kot v zadevi v glavni stvari, globa naloži kapitanu ribiškega plovila, ki ni njegov lastnik, ta lahko, prvič, ne bi uvidel nobenega odvračilnega učinka, ki izhaja iz te sankcije, in bi, drugič, še naprej užival ekonomske koristi ulova, ki ga je pridobil s kršitvijo člena 32 Uredbe št. 850/98 ter posedoval opremo, ki jo ta določba prepoveduje, z namenom njegove morebitne uporabe.

51

Poleg tega se, s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, v skladu s členom 28 zakona iz leta 2006 sankcija prilagodi glede na težo kršitve, kot so jo ugotovili irski organi. Kot namreč Irska pojasnjuje v svojem stališču, so sankcije odvisne od narave kršitve, vključno z vprašanjem, ali je postopek pregona skrajšan, torej postopek brez porote pred sodnikom posameznikom za lažja kazniva dejanja, ali pa postopek pregona teče na podlagi obtožnice in vključuje poroto za hujša kazniva dejanja. Kadar je oseba spoznana za krivo, je zaseg ulova prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, obvezen za nekatere kršitve, ki jih določa ta zakon, sodišče pa lahko vseeno odloči, da ne odredi zasega za nekatere od teh kršitev ali v primeru prve kršitve. Sodišče lahko uporabi tudi strožjo sankcijo in trajno ali začasno odvzame dovoljenje za zadevno plovilo.

52

Ob upoštevanju teže kršitve in cilja, ki mu sledi člen 32 Uredbe št. 850/98, ter s pridržkom preverjanj v zvezi s skupno višino sankcij in stranskih sankcij na podlagi irskega prava, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, je zato, da se kršiteljem odvzamejo ekonomske koristi, ki izhajajo iz kršitve, obvezen zaseg ulova in prepovedanega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, potreben. Prav tako je zanj očitno, da ima odvračilni učinek.

53

Zato je taka sankcija v skladu z merili, določenimi v členu 89(2) Uredbe št. 1224/2009, v skladu s katerimi se mora kršiteljem učinkovito odvzeti gospodarska korist, pridobljena s kršitvami, ki so jih storili, s sankcijami pa bi moralo biti možno doseči učinek, ki je sorazmeren resnosti takšnih kršitev in učinkovito odvrača od nadaljnjih kršitev iste vrste.

54

Poleg tega mora nacionalno sodišče v skladu s členom 89(2) Uredbe št. 1224/2009 presoditi morebitne posledice sankcije za kršitelja glede njegove legitimne pravice do opravljanja poklica. V zvezi s tem K. M. v pisnem stališču, predloženem Sodišču, navaja, da naj bi imel zaseg ulova in prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, zelo resne posledice za njegov ugled in njegovo poklicno prihodnost, da ni naklepno kršil zadevnih pravil, zaradi tega da bi imel korist, in da pred tem ni storil drugih kršitev. Te elemente pa mora preveriti nacionalno sodišče.

55

Poleg tega je treba opozoriti, da čeprav so v členu 90(1) Uredbe št. 1224/2009 navedena nekatera merila, ki jih pristojni organi države članice lahko upoštevajo pri presoji teže kršitve, je treba to določbo razlagati v povezavi z uvodno izjavo 39 te uredbe, v kateri je pojasnjeno, da je namen teh meril določiti kazni, ki imajo odvračilni učinek. Po drugi strani pa je treba glede na vrsto zadevnih sankcij in ob neobstoju navedb v zvezi s tem v besedilu te uredbe opozoriti, da pogoj sorazmernosti, ki ga morajo izpolnjevati sankcije, ki jih uvedejo države članice, ne zahteva, da morajo ti organi pri izvajanju navedenega člena 90(1) upoštevati konkretne in posebne okoliščine vsakega primera niti da morajo nujno upoštevati naklep ali ponovitev kršitve (glej po analogiji sodbo z dne 16. julija 2015, Chmielewski, C‑255/14, EU:C:2015:475, točki 28 in 29).

56

Glede na navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člena 89 in 90 Uredbe št. 1224/2009 v povezavi z načelom sorazmernosti, določenim v členu 49(3) Listine, razlagati tako, da s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, ne nasprotujeta nacionalni določbi, ki za sankcioniranje kršitve člena 32 Uredbe št. 850/98 ne določa le naložitve globe, ampak tudi obvezni zaseg ulova in prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, najdenega na krovu zadevnega plovila.

57

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Člena 89 in 90 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 v povezavi z načelom sorazmernosti, določenim v členu 49(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je treba razlagati tako, da s pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, ne nasprotujeta nacionalni določbi, ki za sankcioniranje kršitve člena 32 Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 227/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013, ne določa le naložitve globe, ampak tudi obvezni zaseg ulova in prepovedanega ribolovnega orodja ali orodja, ki ne izpolnjuje zahtev, najdenega na krovu zadevnega plovila.