1

Evropska komisija s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da:

2

Člen 1 Direktive 91/271 določa:

„Ta direktiva ureja zbiranje, čiščenje in odvajanje komunalne odpadne vode ter čiščenje in odvajanje odpadne vode iz določenih industrijskih sektorjev.

Cilj te direktive je varstvo okolja pred škodljivimi vplivi zgoraj navedenega odvajanja odpadne vode.“

3

Člen 4 te direktive določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, kot sledi:

[…]

2.   Izpusti komunalne odpadne vode v visokogorskih področjih (nad 1500 m nadmorske višine), kjer je težko izvajati učinkovito biološko čiščenje zaradi nizkih temperatur, se lahko obdelajo v postopkih čiščenja, ki so manj strogi od tistih, določenih v odstavku 1, pod pogojem, da natančne raziskave pokažejo, da takšni izpusti ne vplivajo škodljivo na okolje.

3.   Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav, opisani v odstavkih 1 in 2, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz dela B Priloge I. Komisija lahko spremeni te zahteve. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

4.   Obremenitev, izražena s PE, se izračuna na podlagi najvišje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin.“

4

Člen 5 navedene direktive določa:

„1.   Za namene iz odstavka 2 države članice do 31. decembra 1993 opredelijo občutljiva območja v skladu z merili, določenimi v Prilogi II.

2.   Države članice zagotovijo, da bodo komunalne odpadne vode, ki se dovajajo v kanalizacijske sisteme, pred izpustom v občutljiva območja podvržene strožjemu postopku čiščenja, kot je tisti, opisan v členu 4, in sicer najkasneje do 31. decembra 1998 za vse aglomeracije s PE večjim od 10.000.

3.   Izpusti iz komunalnih čistilnih naprav, opisani v odstavku 2, morajo izpolnjevati ustrezne zahteve iz dela B Priloge I. Komisija lahko spremeni te zahteve. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 18(3).

4.   Zahtev za posamične čistilne naprave, določene v odstavku 2 in 3 zgoraj, pa ni treba izpolnjevati na občutljivih območjih, za katere se lahko izkaže, da znaša minimalni odstotek zmanjšanja celotne obremenitve komunalne odpadne vode, ki vstopa v vse čistilne naprave na tem območju, najmanj 75 % celotnega fosforja in najmanj 75 % celotnega dušika.

5.   Za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, postavljenih na zbiralnih področjih občutljivih območij, ki prispevajo k onesnaževanju teh območij, veljajo odstavki 2, 3 in 4.

V primerih, ko zgoraj navedena zbiralna področja ležijo delno ali v celoti v drugi državi članici, se uporablja člen 9.

6.   Države članice zagotovijo, da se najmanj vsaka 4 leta ponovno pregleda, ali je treba določiti nadaljnja občutljiva območja.

7.   Države članice zagotovijo, da bodo v območjih, ki bodo po koncu pregleda v skladu z odstavkom 6 določena za občutljiva območja, v sedmih letih izpolnjene zgornje zahteve.

8.   Državi članici za namene te direktive ni potrebno določiti občutljivih območij, če izvaja čiščenje po odstavkih 2, 3 in 4 na svojem celotnem ozemlju.“

5

Člen 10 iste uredbe določa:

„Države članice zagotovijo, da bodo komunalne čistilne naprave, zgrajene za izpolnitev zahtev iz členov 4, 5, 6 in 7, načrtovane, zgrajene, upravljane in vzdrževane tako, da bo zagotovljena zadostna učinkovitost delovanja ob vseh običajnih lokalnih podnebnih razmerah. Pri načrtovanju naprav je potrebno upoštevati sezonsko spreminjanje bremena.“

6

Člen 15 Direktive 91/271 določa:

„1.   Pristojne oblasti ali ustrezni organi spremljajo:

2.   Pristojne oblasti ali ustrezni organi spremljajo vode, v katere se stekajo izpusti iz čistilnih naprav za komunalne odpadne vode in neposredne izpuste po členu 13, v primerih, v katerih se lahko pričakuje, da bo odvajanje močno prizadelo sprejemno okolje.

3.   V primeru izpustov v skladu s členom 6 in v primeru, da se blato odlaga v površinske vode, države članice spremljajo in izvajajo druge primerne raziskave, da bi preverile, da odvajanje ali odlaganje ne vpliva škodljivo na okolje.

4.   Podatki, ki jih pristojne oblasti ali ustrezni organi zberejo v skladu z odstavki 1, 2 in 3, se shranijo v državi članici in se dajo na razpolago Komisiji v šestih mesecih od prejema prošnje.

5.   Komisija lahko pripravi smernice za spremljanje iz odstavkov 1, 2 in 3 v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2).“

7

Priloga I, točka B, k tej direktivi določa:

„Izpust iz komunalnih čistilnih naprav v sprejemne vode […]

8

Priloga I, točka D, k navedeni direktivi določa:

„Referenčne metode za spremljanje in vrednotenje rezultatov

9

V tabelah od 1 do 3 Priloge I k isti direktivi je določeno:

„Tabela 1: Zahteve za izpuste iz komunalnih čistilnih naprav, ki so predmet določb členov 4 in 5 te direktive. Uporabljajo se vrednosti za koncentracijo ali za odstotek zmanjšanja.

Analize v zvezi z izpusti iz lagun se opravijo na filtriranih vzorcih, vendar koncentracija neraztopljenih snovi v nefiltrirani vodi ne sme presegati 150 mg/l.

Tabela 2: Zahteve glede izpustov iz komunalnih čistilnih naprav na občutljivih območjih, kjer se pojavlja evtrofikacija, kot je določeno v Prilogi II.A(a). Eden ali oba parametra se lahko uporabita glede na lokalne razmere. Veljajo vrednosti za koncentracijo ali odstotek znižanja.

Tabela 3

10

Komisija je 29. januarja 2010 Kraljevini Švedski poslala uradni opomin, s katerim je pri tej državi članici poizvedela o skladnosti njenega sistema čiščenja komunalne odpadne vode z Direktivo 91/271.

11

Natančneje, Komisija je na eni strani menila, da navedena država članica ni zagotovila, da bi bila komunalna odpadna voda iz trinajstih aglomeracij obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku v skladu z zahtevami iz člena 4(1) in (3) Direktive 91/271. Na drugi strani je ta institucija menila, da ista država članica ni zagotovila, da bi bila odpadna voda iz treh aglomeracij podvržena strožjemu postopku čiščenja, kot je tisti, ki je opisan v členu 4 te direktive, in sicer v skladu z zahtevami iz člena 5(2) in (3) te direktive.

12

Kraljevina Švedska je na ta uradni opomin odgovorila z dopisoma z dne 1. aprila in 4. novembra 2010.

13

Ker Komisija ni bila zadovoljna s pojasnili te države članice, se je odločila, da ji 25. septembra 2015 pošlje dodatni uradni opomin, v katerem je opredelila 11 dodatnih aglomeracij, ki nimajo sistema sekundarnega postopka čiščenja ali sistema primerljivega postopka, in 26 dodatnih aglomeracij, za katere ta država članica ni zagotovila, da bi se uporabil strožji postopek čiščenja v smislu člena 5(2) in (3) Direktive 91/271. Poleg tega je Komisija Kraljevino Švedsko pozvala, naj pojasni položaj dveh aglomeracij, glede katerih je ta institucija menila, da ta država članica ni izpolnila obveznosti iz člena 4(1) in (3) Direktive 91/271.

14

Kraljevina Švedska je 25. novembra 2015 odgovorila na dodatni uradni opomin.

15

Komisija je po prejemu poročila, sestavljenega v skladu s členom 15 Direktive 91/271, ki ga je Kraljevina Švedska poslala leta 2016, ugotovila, da še večje število aglomeracij te države članice ne izpolnjuje zahtev iz te direktive.

16

Komisija je 28. aprila 2017 Kraljevini Švedski poslala drugi dodatni uradni opomin, s katerim je ta institucija na eni strani pojasnila, da je člen 15 Direktive 91/271 dodatna pravna podlaga za neizpolnitev obveznosti, ki jih ima ta država članica na podlagi te direktive, in na drugi strani navedla dodatne aglomeracije, za katere je ugotovila, da glede na letno poročilo niso v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271.

17

Kraljevina Švedska je na drugi dodatni uradni opomin odgovorila z dopisoma z dne 28. junija 2017 in 6. novembra 2018. Poleg tega se je o spisu glede neizpolnitve obveznosti razpravljalo na sestankih leta 2017 in 2018 med Komisijo in švedskimi organi.

18

Komisija je 8. novembra 2018 Kraljevini Švedski poslala obrazloženo mnenje, v katerem je tej državi članici očitala kršitev člena 4 Direktive 91/271 v povezavi z njenima členoma 10 in 15 glede 12 aglomeracij in kršitev člena 5 te direktive v povezavi z njenima členoma 10 in 15 glede 9 aglomeracij. Ker je pri eni od teh aglomeracij obstajala neskladnost njenih naprav z obema členoma, je skupno število zadevnih aglomeracij znašalo 20. Komisija je poleg tega ugotovila, da je Kraljevina Švedska kršila tudi člen 4(3) PDEU v zvezi s 4 aglomeracijami, glede katerih se je ta država članica sklicevala na delovanje naravnega zadržanja, pri čemer pa navedena država članica ni sporočila informacij v utemeljitev trditev iz odgovora na drugi dodatni uradni opomin.

19

Kraljevina Švedska je na to obrazloženo mnenje odgovorila z dopisoma z dne 11. in 21. januarja 2019.

20

Ker Komisija s tema odgovoroma ni bila zadovoljna, je vložila to tožbo.

21

Komisija v utemeljitev tožbe v bistvu navaja tri očitke, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 4 Direktive 91/271 v povezavi s členoma 10 in 15 te direktive, drugi na kršitev člena 5 Direktive 91/271 v povezavi s členoma 10 in 15 navedene direktive ter tretji na kršitev člena 4(3) PEU.

22

Komisija na eni strani meni, da gre za kršitev člena 4 Direktive 91/271, če obstaja kršitev člena 15 te direktive, ki določa število vzorcev, ki jih je treba odvzeti, in časovne presledke njihovega odvzema, ker ob nespoštovanju zadnjenavedenega člena ni mogoče preveriti, ali so izpolnjene zahteve iz člena 4 Direktive 91/271. Komisija na drugi strani meni, da je spoštovanje člena 4 Direktive 91/271 v povezavi s členom 15 te direktive pogoj za to, da se lahko izpolnijo zahteve iz člena 10 navedene direktive v zvezi z načrtovanjem, izgradnjo, upravljanjem in vzdrževanjem čistilnih naprav.

23

Na prvem mestu Komisija trdi, da se odstopanje iz člena 4(2) Direktive 91/271 uporabi le, če so izpolnjeni štirje kumulativni pogoji, ki v okviru te zadeve niso preverjeni. Po mnenju te institucije se zato, da bi bila aglomeracija opravičena sekundarnega čiščenja odpadne vode, zahteva, prvič, da gre za komunalno odpadno vodo, izpuščeno v visokogorskih področjih, ki so opredeljena kot področja, ki so nad 1500 m nadmorske višine, drugič, da bi bilo težko izvajati učinkovito biološko čiščenje, tretjič, da bi bilo učinkovito biološko čiščenje težko izvajati zaradi nizkih temperatur, in četrtič, da natančne raziskave pokažejo, da izpusti ne vplivajo škodljivo na okolje.

24

Na drugem mestu, Komisija trdi, da iz člena 4(3) Direktive 91/271 izhaja, da morajo izpusti komunalne odpadne vode iz aglomeracij z obremenitvijo, ki presega 2000 PE, izpolnjevati zahteve iz Priloge I, točka B, k tej direktivi. V točki B.2 navedene priloge naj bi bilo napoteno na zahteve iz tabele 1 te priloge, iz katere naj bi izhajalo, da je najvišja koncentracija, dovoljena za biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljevanju: BPK5), 25 mg/l in da je najnižji odstotek zmanjšanja, dovoljen za BPK5, od 70 % do 90 %, ali 40 %, če se uporabi odstopanje iz člena 4(2) navedene direktive. Ta institucija trdi, da je najvišja koncentracija, dovoljena za kemijsko potrebo po kisiku (v nadaljevanju: KPK), 125 mg/l in da je najnižji odstotek zmanjšanja KPK 75 %. Oba parametra, ki se nanašata na te vrednosti, naj bi bila alternativna, tako da naj bi bilo mogoče vsako od zahtev izpolniti tako, da se upošteva mejna vrednost bodisi najvišje koncentracije bodisi najnižjega odstotka zmanjšanja.

25

Na tretjem mestu Komisija v zvezi z zahtevami glede spremljanja iz člena 15(1) Direktive 91/271 v povezavi s Prilogo I, točka D, k tej direktivi trdi, da iz Priloge I, točka D.3, druga alinea, k tej direktivi izhaja, da je treba pri obremenitvi med 10.000 in 49.999 PE odvzeti vsaj 12 vzorcev v rednih časovnih presledkih skozi celo leto ter 24 vzorcev pri obremenitvi 50.000 PE ali več. Če je obremenitev med 2000 in 9999 PE, je treba odvzeti 12 vzorcev v prvem letu. Tako naj bi, če so zahteve iz Direktive 91/271 izpolnjene, pozneje zadostoval odvzem štirih vzorcev na leto.

26

Na četrtem mestu Komisija opozarja, da se v skladu s Prilogo I, točka D.4, k Direktivi 91/271 za prečiščeno odpadno vodo domneva, da izpolnjuje zahteve glede parametrov iz tabele 1 k tej prilogi, če je število vzorcev, ki ne izpolnjujejo zahtev, kot je določeno v tabeli 3 navedene priloge, 1 pri od 4 do 7 vzorcih, 2 pri od 8 do 16 vzorcih, 3 pri od 17 do 28 vzorcih, 4 pri od 29 do 40 vzorcih in 5 pri od 41 do 53 vzorcih. Poleg tega naj se vzorci glede BPK5 in KPK, izraženih s koncentracijo, ne bi smeli razlikovati za več kot 100 % od mejnih vrednosti.

27

Komisija trdi, da je Kraljevina Švedska na datum, določen za uskladitev z obrazloženim mnenjem, to je 9. januar 2019, kršila člen 4 Direktive 91/271 v povezavi s členoma 10 in 15 te direktive, v zvezi s šestimi aglomeracijami, in sicer v zvezi z aglomeracijami Lycksele, Malå, Mockfjärd, Pajala, Robertsfors in Tänndalen.

28

Komisija na prvem mestu v zvezi z aglomeracijo Lycksele, katere čistilna naprava ima zmogljivost čiščenja odpadne vode za PE v višini 14.000, trdi, da je Kraljevina Švedska v odgovoru na obrazloženo mnenje priznala, da navedena aglomeracija ni izpolnjevala zahtev niti glede BPK5 niti glede KPK, pri čemer pa je navedla, da bodo navedene zahteve izpolnjene proti koncu leta 2020. Komisija trdi, da je bilo v čistilni napravi v Lyckseleju med 7. novembrom 2017 in 6. novembrom 2018 odvzetih 24 vzorcev, da je bila koncentracija BPK5 od mejne vrednosti 25 mg/l višja v vseh vzorcih in da je bila koncentracija KPK od mejne vrednosti 125 mg/l višja v 10 vzorcih, medtem ko so dovoljeni največ štirje vzorci z odstopanji.

29

Komisija na drugem mestu v zvezi z aglomeracijo Malå, katere čistilna naprava ima zmogljivost čiščenja odpadne vode za PE v višini 5000, trdi, da je iz odgovora Kraljevine Švedske na obrazloženo mnenje razvidno, da navedena aglomeracija ni izpolnjevala zahtev glede najvišjih vrednosti koncentracije niti v zvezi z BPK5 niti v zvezi s KPK. Komisija trdi, da je bilo na eni strani odvzetih 25 vzorcev za preverjanje koncentracije KPK v izpuščeni vodi med 9. novembrom 2017 in 7. novembrom 2018, in da je bila ta koncentracija višja od mejne vrednosti 125 mg/l v 4 vzorcih, medtem ko so bili dovoljeni največ trije vzorci z odstopanji. Na drugi strani je bilo odvzetih 13 vzorcev za preverjanje odstotka zmanjšanja KPK med 9. novembrom 2017 in 7. novembrom 2018, iz katerih pa naj bi izhajalo, da je to zmanjšanje pod najnižjim odstotkom zmanjšanja, in sicer 70 %, v treh primerih, medtem ko sta bila dovoljena največ dva vzorca z odstopanji.

30

Komisija v zvezi s koncentracijo BPK5 trdi, da je bila ta merjena 25‑krat in da je bila najvišja koncentracija 25 mg/l presežena v 19 vzorcih, medtem ko so dovoljeni največ trije vzorci z odstopanji. Dodaja, da se je 7 vzorcev razlikovalo za več kot 100 % od mejne vrednosti. Komisija v zvezi s tem prereka trditev Kraljevine Švedske, da je navedena aglomeracija zajeta z odstopanjem iz člena 4(2) Direktive 91/271, ker ta ni vsaj na 1500 metrov nadmorske višine.

31

Komisija na tretjem mestu v zvezi z aglomeracijo Mockfjärd, katere čistilna naprava ima zmogljivost čiščenja odpadne vode za PE v višini 3000, trdi, da je iz odgovora Kraljevine Švedske na obrazloženo mnenje razvidno, da je bilo odvzetih 19 vzorcev za preverjanje koncentracije BPK5 v izpuščeni vodi in 17 vzorcev v zvezi s koncentracijo KPK med 11. januarjem in 27. decembrom 2018. Med 17. majem in 17. oktobrom 2018 pa ni bil odvzet noben vzorec. Ker Priloga I, točka D.3, k Direktivi 91/271 zahteva, da je treba vzorce odvzemati v rednih časovnih presledkih skozi celo leto, Komisija meni, da zaradi neobstoja takega odvzema v obdobju petih mesecev niso bile izpolnjene ne zahteve glede nadzora ne zahteve v zvezi z najvišjimi vrednostmi koncentracije BPK5 in KPK v teh izpustih.

32

Komisija na četrtem mestu v zvezi z aglomeracijo Pajala, katere čistilna naprava ima zmogljivost čiščenja odpadne vode za PE v višini 2400, trdi, da je iz odgovora Kraljevine Švedske na obrazloženo mnenje razvidno, da je bilo med 16. novembrom 2017 in 1. novembrom 2018 odvzetih 29 vzorcev. Koncentracija KPK je bila višja od 125 mg/l v 11 vzorcih, medtem ko so dovoljeni največ štirje vzorci z odstopanji.

33

Komisija v zvezi s koncentracijo BPK5 na eni strani opozarja, da je 20 vzorcev presegalo največjo koncentracijo 25 mg/l, medtem ko so dovoljeni največ štirje vzorci z odstopanji. Na drugi strani se je 9 vzorcev razlikovalo za več kot 100 % od mejne vrednosti. Ta institucija poleg tega dodaja, da je bilo zmanjšanje BPK5 v izpuščeni vodi izmerjeno 25‑krat in da je bil v 12 vzorcih dosežen rezultat, ki je pod najnižjim odstotkom zmanjšanja 70 %, medtem ko so dovoljeni največ trije vzorci z odstopanji. Komisija v zvezi s tem prereka trditev Kraljevine Švedske, da je navedena aglomeracija zajeta z odstopanjem iz člena 4(2) Direktive 91/271, ker ta ni vsaj na 1500 metrov nadmorske višine.

34

Komisija na petem mestu v zvezi z aglomeracijo Robertsfors, katere čistilna naprava ima zmogljivost čiščenja odpadne vode za PE v višini 2800, trdi, da je iz odgovora Kraljevine Švedske na obrazloženo mnenje razvidno, da je imela navedena aglomeracija v letu 2018 nekatere težave, da pa je od 23. oktobra 2018 izpolnjevala zahteve iz Direktive 91/271. Komisija trdi, da je iz navedenega odgovora razvidno, da je bilo odvzetih 30 vzorcev za preverjanje parametrov v zvezi z BPK5 med 20. decembrom 2017 in 12. decembrom 2018. Odvzetih je bilo 21 vzorcev in na eni strani je bilo zmanjšanje BPK5 leta 2018 pod mejno vrednostjo 70 % v 7 primerih, medtem ko so dovoljeni največ trije vzorci z odstopanji. Na drugi strani je koncentracija BPK5 presegala mejno vrednost 25 mg/l v 20 primerih, medtem ko so dovoljeni največ štirje vzorci z odstopanji, poleg tega pa je bilo preseganje višje od 100 % v 8 primerih. Komisija v zvezi s tem prereka trditev Kraljevine Švedske, da je navedena aglomeracija zajeta z odstopanjem iz člena 4(2) Direktive 91/271, ker ta ni vsaj na 1500 metrov nadmorske višine.

35

Komisija na šestem mestu v zvezi z aglomeracijo Tänndalen, katere čistilna naprava ima zmogljivost čiščenja odpadne vode za PE v višini 6000, trdi, da je iz odgovora Kraljevine Švedske na obrazloženo mnenje razvidno, da je bilo odvzetih 35 vzorcev za preverjanje parametrov v zvezi s koncentracijo BPK5 med 3. januarjem in 12. decembrom 2018, da pa zato, ker so se vsi ti vzorci nanašali na koncentracijo BPK5 v iztočni vodi, ni na voljo nobene informacije v zvezi z odstotkom zmanjšanja. Komisija dodaja, da je koncentracija BPK5 presegala mejno vrednost 25 mg/l v 6 vzorcih, medtem ko so dovoljeni največ štirje vzorci z odstopanji, in da je bila v 1 vzorcu najvišja koncentracija presežena za več kot 100 %.

36

Po mnenju Komisije je dopis občine Härjedalen, v katero spada aglomeracija Tänndalen, z dne 20. decembra 2018 v nasprotju s trditvami Kraljevine Švedske, ker iz njega izhaja, da je iz spremljanja za leto 2018 razvidno, da zahtev glede izpustov v zvezi z BPK5 ni bilo mogoče izpolniti.

37

Kraljevina Švedska trdi, da stališča Komisije, da obstaja kršitev člena 4 Direktive 91/271, ker je bil kršen člen 15 te direktive, ni mogoče sprejeti, ker Priloga I, točki B in D, k Direktivi 91/271 določa le kratke informacije v zvezi z izgradnjo čistilnih naprav in odvzemom vzorcev, ne pa posebnih meril.

38

Kraljevina Švedska tako trdi, da iz sodne prakse Sodišča izhaja, da že en vzorec, ki ustreza zahtevam iz Priloge I, točka B, k Direktivi 91/271, zadostuje za dokaz, da je zadevna država članica izpolnila obveznosti iz člena 4 te direktive. Kraljevina Švedska meni, da trditve Komisije, da mora država članica dokazati odvzem ustreznih vzorcev v dvanajstmesečnem obdobju, da bi bilo mogoče zahteve glede izpustov iz člena 4 Direktive 91/271 v povezavi z njenim členom 15 šteti za izpolnjene, ni mogoče sprejeti.

39

Kraljevina Švedska trdi, da bi taka razlaga preprečevala cilj predhodnega postopka, ker Komisija med drugim zadevni državi članici odobri rok, običajno dva meseca, za uskladitev z obrazloženim mnenjem. Če pa bi morala ta država članica dokazati odvzem ustreznih vzorcev v dvanajstmesečnem obdobju, take zahteve ne bi mogla izpolniti.

40

Kraljevina Švedska meni, da Komisija napačno razlaga člen 4(2) Direktive 91/271, ker ta institucija meni, da se navedeno odstopanje uporablja le za regije, ki so nad 1500 metrov nadmorske višine. Ta država članica meni, da so odločilni dejavnik, ki omogoča uporabo odstopanja iz te določbe, nizke temperature, zaradi katerih je oteženo izvajanje učinkovitega čiščenja, kot to izrecno izhaja iz člena 4(2) Direktive 91/271.

41

Kraljevina Švedska na prvem mestu v zvezi z aglomeracijo Lycksele sicer ne prereka, da z mejnimi vrednostmi koncentracije BPK5 in KPK, ugotovljenimi v čistilni napravi te aglomeracije, niso izpolnjene zahteve iz Direktive 91/271, vendar pojasnjuje, da potekajo dela za odpravo tega položaja in da je predvideno, da bodo zahteve iz te direktive izpolnjene najpozneje do konca leta 2020 ali v začetku leta 2021.

42

Kraljevina Švedska na drugem mestu v zvezi z aglomeracijo Malå ne prereka, da ta ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 91/271 glede vrednosti koncentracije KPK, določenih z Direktivo 91/271. V zvezi z vrednostmi koncentracije BPK5 pa Kraljevina Švedska meni, da mora biti ta aglomeracija upravičena do odstopanja iz člena 4(2) te direktive zaradi nizkih temperatur v navedeni aglomeraciji. Ta država članica vsekakor trdi, da je bilo predvideno, da naj bi čistilna naprava Malå zahteve iz člena 4 Direktive 91/271 izpolnjevala najpozneje spomladi 2021.

43

Kraljevina Švedska na tretjem mestu v zvezi z aglomeracijo Mockfjärd trdi, da je iz rezultatov v zvezi z nadzorom vrednosti koncentracije BPK5, opravljenim med 11. januarjem in 27. decembrom 2018, ter v zvezi z nadzorom vrednosti koncentracije KPK med 19. decembrom 2017 in 6. decembrom 2018, razvidno, da je navedena aglomeracija izpolnjevala zahteve iz Direktive 91/271. Ta država članica trdi, da je bila na eni strani v zvezi z BPK5 pri 3 od 19 vzorcev koncentracija višja od 25 mg/l O2, kar ustreza številu dovoljenih vzorcev z odstopanji. Na drugi strani so bili v zvezi z zahtevami glede koncentracije KPK vsi vzorci, razen enega, brez odstopanj, saj je bila ugotovljena koncentracija nižja od 125 mg/l O2.

44

Poleg tega vzorci med 17. majem in 17. oktobrom 2018 niso bili odvzeti zaradi del v čistilni napravi. Kraljevina Švedska meni, da je bilo treba za to, da bi bile izpolnjene zahteve iz Direktive 91/271, v tej aglomeraciji leta 2018 odvzeti le štiri vzorce, ker je bilo na podlagi vzorcev, odvzetih leta 2017, iz rezultatov spremljanja razvidno, da čistilna naprava izpolnjuje zahteve iz te direktive tako za BPK5 kot tudi za KPK.

45

Kraljevina Švedska na četrtem mestu v zvezi z aglomeracijo Pajala ne prereka, da njena čistilna naprava ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 91/271 glede dovoljenih vrednosti KPK, ampak da izpolnjuje zahteve glede BPK5. V zvezi s tem naj bi bilo treba zaradi nizkih temperatur in ob upoštevanju, da je iz obstoječe dokumentacije razvidno, da je izpustov iz čistilne naprave Pajala relativno malo in da ti ne vplivajo škodljivo na okolje, uporabiti odstopanje iz člena 4(2) Direktive 91/271. Kraljevina Švedska vsekakor trdi, da bo v tej aglomeraciji zgrajena nova čistilna naprava in da je predvideno, da bodo zahteve iz člena 4(1) te direktive glede izpustov izpolnjene spomladi ali poleti 2022.

46

Kraljevina Švedska na petem mestu v zvezi z aglomeracijo Robertsfors meni, da ta aglomeracija izpolnjuje zahteve iz Direktive 91/271 glede najvišjih vrednosti koncentracije BPK5, ker se zanjo uporablja odstopanje iz člena 4(2) te direktive. Poleg tega ta država članica trdi, da je leta 2018 v čistilni napravi Robertsfors prišlo do več motenj delovanja, ki so bile odpravljene. Iz rezultatov, zbranih med 20. decembrom 2017 in 12. decembrom 2018, naj bi bilo razvidno, da ta čistilna naprava od 23. oktobra 2018 izpolnjuje zahteve iz člena 4 Direktive 91/271 glede koncentracije BPK5, saj naj bi bil iz vseh 6 vzorcev, odvzetih po tem datumu, razviden odstotek zmanjšanja te koncentracije, ki je višji od 70.

47

Kraljevina Švedska na šestem in zadnjem mestu v zvezi z aglomeracijo Tänndalen trdi, da so izpusti iz čistilne naprave Tänndalen v obdobju med 3. januarjem in 12. decembrom 2018 najvišje vrednosti koncentracije BPK5 presegali do 18. aprila 2018. Vendar naj bi od 16. maja 2018 vsi odvzeti vzorci omogočali ugotoviti, da so bile v izpuščeni odpadni vodi vrednosti pod najvišjim pragom koncentracije 25 mg/l O2. Kraljevina Švedska meni, da navedena aglomeracija izpolnjuje zahteve iz Direktive 91/271, ker so bile v vseh vzorcih, odvzetih med 16. majem 2018 in 15. majem 2019, vrednosti nižje od najvišje dovoljene koncentracije 25 mg/l O2.

48

Na prvem mestu je treba opozoriti, da na eni strani države članice na podlagi člena 4 Direktive 91/271 zagotovijo, da bo komunalna odpadna voda, ki vstopa v kanalizacijske sisteme, pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku. Na drugi strani v skladu s členom 5(2) in (3) te direktive zagotovijo, da bodo komunalne odpadne vode, ki se dovajajo v kanalizacijske sisteme, pred izpustom v občutljiva območja podvržene strožjemu postopku čiščenja, kot je tisti, opisan v členu 4 navedene direktive. V obeh primerih morajo izpusti izpolnjevati zahteve iz Priloge I, točka B, k isti direktivi.

49

Na drugem mestu, Sodišče je presodilo, da je treba – če lahko država članica predloži vzorec, ki ustreza zahtevam iz Priloge I, točka B, k Direktivi 91/271 – obveznosti iz člena 4 te direktive šteti za izpolnjene, saj ta člen ne določa, kot je to določeno v Prilogi I, točka D, k tej direktivi, da se vzorci odvzemajo skozi celo leto. Nič ne omogoča ugotoviti, da je drugače glede spoštovanja obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Direktive 91/271, ki prav tako ne napotuje na določbe Priloge I, točka D, k Direktivi 91/271 (sodba z dne 10. marca 2016, Komisija/Španija, C‑38/15, neobjavljena, EU:C:2016:156, točka 24).

50

Na tretjem mestu je treba razlikovati med obveznostmi rezultata, ki jih imajo države članice na podlagi členov 4 in 5 Direktive 91/271, da preverijo skladnost izpustov iz komunalnih čistilnih naprav z zahtevami iz Priloge I, točka B, k tej direktivi, in trajno obveznostjo, ki jo imajo v skladu s členom 15 navedene direktive, da zagotovijo, da ti izpusti skozi čas izpolnjujejo pogoje kakovosti, ki se zahtevajo od začetka obratovanja čistilne naprave (sodba z dne 10. marca 2016, Komisija/Španija, C‑38/15, neobjavljena, EU:C:2016:156, točka 25).

51

Iz tega izhaja, da ima člen 15 Direktive 91/271 avtonomno področje uporabe in drugačen cilj kot člena 4 in 5 te direktive. Zato morebitna kršitev obveznosti nadzora, ki izhajajo iz tega člena 15, ne pomeni samodejno kršitve zahtev, določenih v navedenih členih 4 in 5.

52

Tako trditve Komisije, da nastane kršitev člena 4 oziroma 5 Direktive 91/271, če obstaja kršitev člena 15 te direktive, ni mogoče sprejeti.

53

Poleg tega je glede razlage člena 4(2) Direktive 91/271, kot je generalna pravobranilka navedla v točki 32 sklepnih predlogov, področje uporabe te določbe nedvoumno omejeno na visokogorska območja, ki so jasno opredeljena in ki so nad 1500 m nadmorske višine. Zato bi razlaga te določbe, ki jo podpira Kraljevina Švedska in na katero je opozorjeno v točki 40 te sodbe, pripeljala do razlage te določbe contra legem, tako da je ni mogoče sprejeti (glej v tem smislu sodbo z dne 1. oktobra 2020, Entoma, C‑526/19, EU:C:2020:769, točka 43).

54

Trditev Kraljevine Švedske, ki se nanaša na uporabo odstopanja iz člena 4(2) Direktive 91/271, je treba zato zavrniti.

55

Obstoj neizpolnitve obveznosti v zvezi z aglomeracijami, ki so predmet te tožbe, je treba presoditi ob upoštevanju teh ugotovitev.

56

V zvezi z aglomeracijami Malå, Pajala in Lycksele je treba navesti, da med strankama ni sporno, da so vrednosti koncentracije KPK višje od vrednosti, ki so dovoljene s členom 4(3) Direktive 91/271 in Prilogo I, točka B, k tej direktivi. Glede zadnjenavedene aglomeracije med strankama tudi ni sporno, da je koncentracija BPK5 višja od koncentracije, ki je dovoljena s tema določbama.

57

Kraljevina Švedska je, da bi upravičila očitano neizpolnitev obveznosti, na eni strani v zvezi z aglomeracijo Lycksele trdila, da bodo zahteve glede koncentracij KPK in BPK5 izpolnjene proti koncu leta 2020. Na drugi strani Kraljevina Švedska glede koncentracije BPK5 v aglomeracijah Malå in Pajala sicer ni prerekala, da koncentracije BPK5 presegajo koncentracije, ki so dovoljene s členom 4(3) Direktive 91/271 in Prilogo I, točka B, k tej direktivi, vendar se je sklicevala na odstopanje, določeno v členu 4(2) te direktive.

58

V zvezi s tem je treba na eni strani opozoriti, da Sodišče, ker je treba neizpolnitev obveznosti presojati glede na položaj zadevne države članice, kakršen je bil ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, ne sme upoštevati poznejših sprememb (sodba z dne 5. marca 2020, Komisija/Ciper (Zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode), C‑248/19, neobjavljena, EU:C:2020:171, točka 22 in navedena sodna praksa).

59

Ker je bil v obravnavanem primeru rok, ki je bil določen v obrazloženem mnenju, 8. januar 2019, morebitnega izpolnjevanja zahtev Direktive 91/271, do katerega je prišlo po tem datumu, ni mogoče upoštevati.

60

Na drugi strani se ta država članica, kot je razvidno iz točk 53 in 54 te sodbe, ne more uspešno sklicevati na odstopanje iz člena 4(2) Direktive 91/271, tako da je treba ugotoviti, da je neizpolnitev obveznosti iz člena 4 Direktive 91/271 podana.

61

Poleg tega se za spoštovanje obveznosti iz člena 10 te direktive, v skladu s katero morajo biti čistilne naprave načrtovane, zgrajene, upravljane in vzdrževane tako, da bo zagotovljena zadostna učinkovitost delovanja ob vseh običajnih lokalnih podnebnih razmerah, zahteva, da so izpolnjene zahteve iz člena 4 te direktive (sodba z dne 5. marca 2020, Komisija/Ciper (Zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode), C‑248/19, neobjavljena, EU:C:2020:171, točka 37 in navedena sodna praksa).

62

Zato za navedeno obveznost ni mogoče šteti, da je izpolnjena v aglomeracijah, v katerih obveznost, da se vsa komunalna odpadna voda obdela v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, kot je določena v členu 4 Direktive 91/271, ni izpolnjena (sodba z dne 5. marca 2020, Komisija/Ciper (Zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode), C‑248/19, neobjavljena, EU:C:2020:171, točka 38 in navedena sodna praksa).

63

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Kraljevina Švedska s tem, da ni zagotovila, da bi bila odpadna voda iz aglomeracij Lycksele, Malå in Pajala pred izpustom obdelana v sekundarnem postopku čiščenja ali primerljivem postopku, ni izpolnila obveznosti iz člena 4 Direktive 91/271 v povezavi z njenim členom 10.

64

V zvezi z aglomeracijo Mockfjärd je treba navesti, da Komisija meni, da Kraljevina Švedska, ker med 16. majem in 18. oktobrom 2018 ni bil odvzet noben vzorec v skladu s Prilogo I, točka D.3, k Direktivi 91/271, ni izpolnila obveznosti iz člena 4 Direktive 91/271 v povezavi z njenima členoma 10 in 15.

65

Komisija na eni strani v zvezi s koncentracijo BPK5 ne prereka, da je bila med 11. januarjem in 27. decembrom 2018 le v 3 od 19 odvzetih vzorcev višja koncentracija od tiste, ki je dovoljena z Direktivo 91/271. Komisija na drugi strani v zvezi s koncentracijo KPK prav tako ne prereka, da so bili med 19. decembrom 2017 in 6. decembrom 2018 vsi vzorci, razen enega, v skladu z zahtevami iz tabele 3 Priloge I k Direktivi 91/271, v skladu s katero je dopustno, da pri od 17 do 28 odvzetih vzorcih na leto odstopanja vsebujejo največ 3 vzorci.

66

Zato je treba šteti, da želi Komisija dokazati neizpolnitev obveznosti iz člena 4 navedene direktive zgolj z neobstojem odvzema vzorcev v rednih časovnih presledkih, in sicer v skladu s členom 15 te direktive v povezavi s Prilogo I, točka D.3, k tej direktivi.

67

Vendar je bila na eni strani trditev Komisije, da kršitev člena 15 Direktive 91/271 samodejno pomeni kršitev člena 4 te direktive, v točki 51 te sodbe zavrnjena.

68

Na drugi strani je treba, kot je razvidno iz točke 49 te sodbe, če lahko država članica predloži vzorec, ki ustreza zahtevam iz Priloge I, točka B, k Direktivi 91/271, obveznosti iz člena 4 te direktive šteti za izpolnjene, saj ta člen ne določa, kot je to določeno v Prilogi I, točka D, k tej direktivi, da se vzorci odvzemajo skozi celo leto.

69

V teh okoliščinah je treba tožbo Komisije v delu, v katerem se nanaša na aglomeracijo Mockfjärd, zavrniti.

70

V zvezi z aglomeracijo Robertsfors je treba na eni strani navesti, da Kraljevina Švedska ne prereka, da je leta 2018 v čistilni napravi navedene aglomeracije prišlo do več motenj delovanja, ki so bile odpravljene. Na drugi strani Komisija ne prereka, da je bilo od 23. oktobra 2018 iz vseh šestih vzorcev, odvzetih za nadzor nad koncentracijo BPK5, razvidno zmanjšanje za vsaj 70 %, kar je v skladu z zahtevami iz člena 4 Direktive 91/271.

71

Najprej je treba, kot je razvidno iz točk 53 in 54 te sodbe, trditev Kraljevine Švedske, ki se nanaša na uporabo odstopanja iz člena 4(2) Direktive 91/271, zavrniti.

72

Poleg tega je bila na eni strani trditev Komisije, da kršitev člena 15 Direktive 91/271 samodejno pomeni kršitev člena 4 te direktive, v točki 51 te sodbe zavrnjena.

73

Na drugi strani, kot je razvidno iz točk od 48 do 52 te sodbe, člen 4 Direktive 91/271 ne napotuje na Prilogo I, točka D, k tej direktivi, tako da je treba, ker lahko Kraljevina Švedska za obdobje, na katero se nanaša ta tožba, predloži vzorec, ki ustreza zahtevam iz Priloge I, točka B, k tej direktivi, obveznosti iz člena 4 te direktive šteti za izpolnjene.

74

V obravnavanem primeru stranki ne prerekata, da je bilo od 23. oktobra 2018 vseh šest vzorcev, odvzetih za nadzor nad koncentracijo BPK5, v skladu z zahtevami iz člena 4 Direktive 91/271.

75

Zato je treba tožbo Komisije v delu, v katerem se nanaša na aglomeracijo Robertsfors, zavrniti.

76

V zvezi z aglomeracijo Tänndalen stranki ne prerekata, da je bilo za nadzor nad koncentracijo BPK5 med 3. januarjem in 12. decembrom 2018 odvzetih 35 vzorcev in da je bila v 6 od teh vzorcev presežena koncentracija, dovoljena z Direktivo 91/271, tako da čistilna naprava v tej aglomeraciji do 18. aprila 2018 ni izpolnjevala zahtev te direktive.

77

Kraljevina Švedska navaja, da so vsi vzorci, odvzeti med 16. majem 2018 in 15. majem 2019, omogočali ugotoviti, da so bile v izpuščeni odpadni vodi vrednosti pod najvišjim pragom koncentracije.

78

V zvezi s tem, kot je bilo opozorjeno v točkah 58 in 59 te sodbe, ker je bil rok, ki je bil določen v obrazloženem mnenju, 8. januar 2019, morebitnega izpolnjevanja zahtev Direktive 91/271, do katerega je prišlo po tem datumu, ni mogoče upoštevati.

79

Vendar je bila na eni strani trditev Komisije, da kršitev člena 15 Direktive 91/271 samodejno pomeni kršitev člena 4 te direktive, v točki 51 te sodbe zavrnjena.

80

Na drugi strani, kot je poleg tega razvidno iz točk od 48 do 52 te sodbe, člen 4 Direktive 91/271 ne napotuje na Prilogo I, točka D, k tej direktivi, tako da je treba, ker lahko Kraljevina Švedska za obdobje, na katero se nanaša ta tožba, predloži vzorec, ki ustreza zahtevam iz Priloge I, točka B, k tej direktivi, obveznosti, ki jih ima ta država članica na podlagi člena 4 navedene direktive, šteti za izpolnjene.

81

V obravnavanem primeru so bili vsi vzorci, odvzeti med 16. majem 2018 in 8. januarjem 2019, v skladu z zahtevami iz Direktive 91/271.

82

Iz tega izhaja, da je treba tožbo Komisije v delu, v katerem se nanaša na aglomeracijo Tänndalen, zavrniti.

83

Komisija na eni strani meni, da gre za kršitev člena 5 Direktive 91/271, če obstaja kršitev člena 15 te direktive, ki določa število vzorcev, ki jih je treba odvzeti, in časovne presledke njihovega odvzema, ker ob nespoštovanju zadnjenavedenega člena ni mogoče preveriti, ali so bile izpolnjene zahteve iz člena 5 Direktive 91/271. Komisija na drugi strani meni, da je spoštovanje zadnjenavedene določbe v povezavi s členom 15 te direktive pogoj za to, da se lahko zahteve iz člena 10 navedene direktive v zvezi z načrtovanjem, izgradnjo, upravljanjem in vzdrževanjem čistilnih naprav štejejo za izpolnjene.

84

Komisija trdi, da iz člena 5(2) Direktive 91/271 izhaja, da morajo biti izpusti komunalne odpadne vode iz aglomeracij s PE, ki presega 10.000 PE, podvrženi strožjemu postopku čiščenja, kot je tisti, določen s členom 4 te direktive. Iz člena 5(3) navedene direktive naj bi izhajalo, da morajo taki izpusti izpolnjevati ustrezne zahteve iz Priloge I, točka B, k tej direktivi, ki napotuje na tabeli 1 in 2 te priloge.

85

Komisija opozarja, da se merili, ki se uporabljata alternativno, nanašata na dušik v odpadni vodi, in sicer na najvišjo dovoljeno koncentracijo dušika, ki je 15 mg/l za aglomeracije s PE med 10.000 in 100.000, in 10 mg/l za aglomeracije s PE, večjim od 100.000, ter najnižji odstotek zmanjšanja dušika, ki mora biti od 70 % do 80 %. Komisija poleg tega trdi, da Priloga I, točka D.4.a, k Direktivi 91/271 določa, da se za prečiščeno odpadno vodo domneva, da izpolnjuje zahteve iz tabele 2 te priloge v zvezi z dušikom, če povprečna letna vrednost vzorcev ne presega mejne vrednosti, ki se uporabi.

86

Komisija trdi, da Kraljevina Švedska v zvezi z aglomeracijami Borås, Skoghall, Habo in Töreboda ni izpolnila obveznosti iz člena 5 Direktive 91/271 v povezavi z njenima členoma 10 in 15.

87

Komisija na prvem mestu v zvezi z aglomeracijo Borås, katere čistilni napravi sta čistili oziroma čistita odpadne vode za PE 110.000 in 150.000, trdi, da je iz odgovora Kraljevine Švedske na obrazloženo mnenje razvidno, da nekdanja čistilna naprava, ki je bila ustavljena 28. maja 2018, ni spoštovala zahtev iz Direktive 91/271, da pa nova naprava od 17. septembra 2018 te zahteve izpolnjuje.

88

Komisija trdi, da tabela z rezultati v zvezi s koncentracijami dušika, ki jo je predložila Kraljevina Švedska, ne omogoča ugotoviti, kateri rezultati izvirajo iz katere čistilne naprave, in da navedena tabela vsekakor dokazuje, da zahteve iz Direktive 91/271 v zvezi z najvišjimi vrednostmi koncentracije dušika v obdobju med 1. novembrom 2017 in 31. oktobrom 2018 niso bile izpolnjene. V tem enoletnem obdobju je bila namreč povprečna letna vrednost v vzorcih 18 mg/l, medtem ko je mejna vrednost 10 mg/l.

89

Komisija na drugem mestu v zvezi z aglomeracijo Skoghall, katere čistilni napravi imata zmogljivost čiščenja odpadne vode za PE 5457 in 15.000, trdi, da je iz odgovora na obrazloženo mnenje razvidno, da je bila v eni od obeh čistilnih naprav mejna vrednost koncentracije dušika presežena v dvanajstmesečnem obdobju med 9. novembrom 2017 in 6. novembrom 2018, česar Kraljevina Švedska ni prerekala. Komisija v zvezi s tem navaja, da je bila povprečna letna vrednost v vzorcih 17 mg/l, medtem ko je mejna vrednost 15 mg/l.

90

Komisija na tretjem mestu v zvezi z aglomeracijo Habo, katere čistilna naprava ima zmogljivost čiščenja odpadne vode za PE v višini 17.000, meni, da je bilo v navedeni napravi odstranjenih samo 33 % dušika in da Kraljevina Švedska ni z ničimer utemeljila svojih trditev, da je zmanjšanje dušika med aglomeracijo Habo in Baltskim morjem znašalo od 78 do 87 %. Po mnenju Komisije model Hydrological Predictions for the Environment (hidrološke napovedi za okolje, v nadaljevanju: model HYPE) ne omogoča ugotoviti, ali aglomeracija Habo izpolnjuje zahteve iz Direktive 91/271. Iz modela HYPE naj bi izhajalo, da zmanjšanje dušika v vseh jezerih in vodotokih med aglomeracijo Habo in Baltskim morjem znaša 87 %, preden odpadna voda doseže občutljivo obalno območje. Poleg tega naj bi iz uradne izjave meteorološkega in hidrološkega inštituta Švedske (v nadaljevanju: MHIŠ) izhajalo, da naj bi skupno zmanjšanje dušika, pri katerem se upošteva tudi naravno zadržanje, znašalo 91 %.

91

Komisija pa trdi, da je iz odgovora Kraljevine Švedske na obrazloženo mnenje na eni strani razvidno, da povprečna letna vrednost zmanjšanja koncentracije dušika, ugotovljena v čistilni napravi Habo, znaša le 32 %, in na drugi strani, da navedena čistilna naprava sploh ni opremljena za čiščenje dušika. Komisija meni, da Kraljevina Švedska, čeprav se opira na model HYPE, ni sporočila informacij, upoštevnih za preverjanje zatrjevanih podatkov, tako da ta institucija šteje, da zmanjšanje dušika v aglomeraciji Habo znaša 32 %, medtem ko mora biti najnižji odstotek zmanjšanja med 70 % in 80 %.

92

Komisija na četrtem mestu v zvezi z aglomeracijo Töreboda, katere čistilna naprava ima zmogljivost čiščenja odpadne vode za PE v višini 35.500, trdi, da je iz odgovora Kraljevine Švedske na obrazloženo mnenje razvidno, da ta država članica na eni strani trdi, da so bile zahteve v zvezi s koncentracijo BPK5 izpolnjene. Na drugi strani je v bistvu iz istih razlogov, kot so bili navedeni za aglomeracijo Habo, trdila, da je zmanjšanje koncentracije dušika, zagotovljeno s čistilno napravo Töreboda, sicer znašalo 43 %, da pa je ta odstotek dosegel 71 % z upoštevanjem naravnega zadržanja, preden odpadna voda doseže občutljiva obalna območja.

93

Komisija trdi, da je iz navedenega odgovora razvidno, da je bilo odvzetih 50 vzorcev za preverjanje koncentracije BPK5 v čistilni napravi Töreboda med 8. novembrom 2017 in 6. novembrom 2018. Ta institucija pa ugotavlja, da vzorci iz vtočne in iztočne vode niso bili odvzeti med 8. novembrom 2017 in 3. januarjem 2018, tako da zmanjšanje za to obdobje ni bilo javljeno in zahteve glede nadzora iz Priloge I, točka D.3, k Direktivi 91/271 niso bile izpolnjene.

94

Komisija poleg tega trdi, da je bila najvišja koncentracija 25 mg/l presežena v 18 vzorcih, medtem ko je bilo dovoljeno največ pet vzorcev z odstopanji in pri čemer so se trije vzorci razlikovali za več kot 100 % od te mejne vrednosti. Ker naj ta aglomeracija ne bi izpolnjevala zahtev, ki izhajajo iz člena 4 Direktive 91/271, naj prav tako ne bi izpolnjevala zahtev iz člena 5 te direktive, ki za čistilne naprave s PE, ki presega 10.000, določa obveznost strožjega postopka čiščenja.

95

Komisija v zvezi z zmanjšanjem koncentracije dušika trdi, da je iz odgovora Kraljevine Švedske na obrazloženo mnenje na eni strani razvidno, da povprečna letna vrednost zmanjšanja koncentracije dušika v čistilni napravi znaša 43 %, medtem ko mora biti najnižji odstotek zmanjšanja med 70 % in 80 %, ter na drugi strani, da navedena čistilna naprava ni opremljena za čiščenje dušika. Komisija navaja, da ji ni bila posredovana nobena informacija, ki bi omogočala preveriti informacije, ki jih je posredovala Kraljevina Švedska, ali informacije po letu 2013.

96

Kraljevina Švedska najprej iz istih razlogov, kot so navedeni v okviru očitka, ki se nanaša na neizpolnitev obveznosti iz člena 4 Direktive 91/271 v povezavi z njenima členoma 10 in 15, prereka trditev Komisije, da kršitev člena 15 povzroči kršitvi členov 5 in 10 te direktive.

97

Kraljevina Švedska na prvem mestu v zvezi z aglomeracijo Borås meni, da trditev Komisije, iz katerih izhaja, da ni mogoče ugotoviti čistilne naprave, na katero se nanašajo rezultati, ki jih je izkazala, ni mogoče sprejeti. Iz njenega odgovora na obrazloženo mnenje naj bi bilo namreč razvidno, da je čistilna naprava Gässlösa obratovala do 28. maja 2018 in da je od tega datuma začela obratovati čistilna naprava Sobacken. Kraljevina Švedska v zvezi s tem navaja, da je bila v obdobju od 28. maja 2018 do 9. maja 2019 koncentracija dušika v odpadni vodi, izpuščeni iz te naprave, nižja od povprečne letne mejne vrednosti 10 mg/l, tako da navedena naprava izpolnjuje zahteve iz Direktive 91/271.

98

Kraljevina Švedska na drugem mestu v zvezi z aglomeracijo Skoghall, v kateri se uporabljata dve čistilni napravi, trdi, da je bila za vzorce, odvzete v napravi Sättersviken, izkazana koncentracija dušika 17 mg/l zaradi težav, ki jih je povzročilo topljenje snega, povezano z dolgim obdobjem nizkih temperatur. Sprejeti pa naj bi bili ukrepi za odpravo tega problema, tako da naj bi bile med 4. junijem 2018 in 15. majem 2019 koncentracije dušika v vodi, ki je bila izpuščena iz čistilne naprave Sättersviken, nižje od povprečne letne mejne vrednosti 15 mg/l.

99

Kraljevina Švedska na tretjem mestu v zvezi z aglomeracijo Habo trdi, da je iz analize 26 vzorcev, odvzetih med 14. novembrom 2017 in 13. novembrom 2018, razvidno, da je bil odstotek zmanjšanja obremenitve z dušikom v čistilni napravi Habo povprečno 32 %. Vendar Kraljevina Švedska navaja, da se koncentracija dušika v vodi, izpuščeni iz te čistilne naprave, zmanjša za 87 % zaradi naravnega zadržanja, ki se v skladu s sodno prakso Sodišča lahko upošteva pri izračunu zmanjšanja obremenitve z dušikom.

100

Iz izjave MHIŠ, ki temelji na podatkih, ki so na voljo na spletnem mestu Sveriges lantbruksuniversitet (švedska univerza za kmetijstvo, v nadaljevanju: SLU), naj bi namreč izhajalo, da model HYPE dokazuje, da odstotek naravnega zmanjšanja obremenitve z dušikom med čistilno napravo in morjem znaša 87 %. Kraljevina Švedska zato, ker se s čistilno napravo Habo izvede zmanjšanje dušika za 32 % in ker naravno zadržanje znaša 87 %, tako da znaša skupno zadržanje 91 %, meni, da v zvezi s tem izpolnjuje zahteve iz Direktive 91/271.

101

Kraljevina Švedska na četrtem mestu v zvezi z aglomeracijo Töreboda glede koncentracije BPK5 na eni strani trdi, da iz tabele 2 Priloge I k Direktivi 91/271 izhaja, da se vrednosti koncentracije in odstotki zmanjšanja uporabljajo alternativno. Na drugi strani iz tabele 3 te priloge izhaja, da so lahko, če mora biti v nekem letu odvzetih od 17 do 28 vzorcev, največ trije od teh vzorcev z odstopanji. Med 4. januarjem 2018 in 11. oktobrom 2018 pa naj bi 22 od 23 vzorcev, odvzetih v rednih časovnih presledkih, izpolnjevalo zahteve glede najnižjega odstotka zmanjšanja, medtem ko je bilo treba v navedeni napravi v tem letu odvzeti le 12 vzorcev.

102

Kraljevina Švedska v zvezi z zadržanjem dušika trdi, da je med 10. novembrom 2017 in 6. novembrom 2018 odstotek zmanjšanja obremenitve z dušikom v čistilni napravi Töreboda, določen na podlagi 54 vzorcev, znašal 32 %, medtem ko je zmanjšanje zaradi naravnega zadržanja povzročilo zmanjšanje te obremenitve za 50 %.

103

Iz izjave MHIŠ, ki temelji na podatkih, ki so na voljo na spletnem mestu SLU, naj bi izhajalo, da model HYPE dokazuje, da odstotek naravnega zmanjšanja obremenitve z dušikom med čistilno napravo in morjem znaša 50 %. Ob upoštevanju, da zmanjšanje v čistilni napravi znaša 43 %, celotno zadržanje dušika skupaj znaša 71 %.

104

Najprej je treba navesti, da je treba neizpolnitev obveznosti iz člena 5 Direktive 91/271 v povezavi z njenima členoma 10 in 15 preučiti glede na točke od 48 do 52 te sodbe.

105

Komisija Kraljevini Švedski v bistvu očita, da je kršila člen 5 Direktive 91/271 v povezavi z njenima členoma 10 in 15, ker na eni strani čistilna naprava v navedeni aglomeraciji ne izpolnjuje zahtev iz člena 4 navedene direktive v zvezi s koncentracijo BPK5, zaradi česar a fortiori ne more izpolnjevati strožjih zahtev iz člena 5 te direktive. Komisija na drugi strani meni, da prav tako niso izpolnjene zahteve glede vsebnosti dušika v očiščeni vodi.

106

V zvezi s tem je bila na eni strani trditev Komisije, da kršitev člena 15 Direktive 91/271 samodejno pomeni kršitev člena 5 te direktive, v točki 51 te sodbe zavrnjena.

107

Na drugi strani, kot je razvidno iz točk od 48 do 52 te sodbe, člen 5 Direktive 91/271 ne napotuje na Prilogo I, točka D, k tej direktivi, tako da je treba, ker lahko Kraljevina Švedska za obdobje, na katero se nanaša ta tožba, predloži vzorec, ki ustreza zahtevam iz Priloge I, točka B, k tej direktivi, obveznosti iz člena 5 te direktive šteti za izpolnjene.

108

Čeprav v zvezi s tem med strankama ni sporno, da je Kraljevina Švedska za obdobje med 8. novembrom 2017 in 6. novembrom 2018 sporočila rezultate 50 vzorcev, ta država članica prereka, da je iz 9 vzorcev, ki so vsebovali odstopanja v prvem polletju leta 2018, razvidno, da se v čistilni napravi iz te aglomeracije koncentracija BPK5 ne zmanjša zadostno.

109

Vendar ob upoštevanju, da se lahko navedena država članica za izpolnitev obveznosti iz člena 5 Direktive 91/271 omeji na predložitev zgolj enega vzorca, ki ustreza zahtevam iz Priloge I, točka B, k Direktivi 91/271, natančno število vzorcev z odstopanji ni upoštevno za presojo obstoja neizpolnitve obveznosti iz navedenega člena.

110

Ker Komisija ne prereka, da je Kraljevina Švedska predložila vsaj en vzorec, ki ustreza zahtevam iz Priloge I, točka B, k Direktivi 91/271, je treba tožbo v delu, v katerem se nanaša na koncentracijo BPK5 v aglomeraciji Töreboda, zavrniti.

111

V zvezi z odstotkom zmanjšanja koncentracije dušika v tej vodi je treba na eni strani opozoriti, da morajo v skladu s členom 5(2) Direktive 91/271 pristojne službe sprejeti ustrezne ukrepe, da bodo komunalne odpadne vode, ki se dovajajo v kanalizacijske sisteme, pred izpustom v občutljiva območja podvržene strožjemu postopku čiščenja, kot je tisti, opisan v členu 4, in sicer najkasneje do 31. decembra 1998 za vse aglomeracije s PE večjim od 10.000.

112

Na drugi strani člen 5(3) Direktive 91/271 napotuje na točko B Priloge I k tej direktivi, ki napotuje na zahteve iz tabele 2 te priloge. Navedena tabela v zvezi z dušikom zahteva bodisi zmanjšanje, ki omogoča doseganje mejne vrednosti 15 mg/l za aglomeracije s PE med 10.000 in 100.000, bodisi najnižji odstotek zmanjšanja od 70 do 80 %.

113

Tako je Sodišče že ugotovilo, da nobena določba Direktive 91/271 ne nasprotuje temu, da se lahko naravno zadržanje dušika šteje za metodo odstranjevanja dušika iz komunalne odpadne vode (sodbi z dne 6. oktobra 2009, Komisija/Finska, C‑335/07, EU:C:2009:612, točka 86, in z dne 6. oktobra 2009, Komisija/Švedska, C‑438/07, EU:C:2009:613, točka 97).

114

Čeprav Kraljevina Švedska v obravnavanem primeru ne prereka, da čistilna naprava aglomeracije Töreboda nima na voljo nobene posebne opreme za zmanjšanje koncentracije dušika v odpadni vodi in ga torej odstranjuje le približno 43 %, ta država članica navaja, da je treba upoštevati naravno zadržanje v višini dodatnih 50 %, tako da naj bi bil dušik v odpadni vodi skupno zmanjšan za 71 %, preden ta voda doseže občutljiva obalna območja.

115

V zvezi s tem je, na prvem mestu, kot je generalna pravobranilka navedla v točkah 109 in 110 sklepnih predlogov, Komisija sicer navedla, da Kraljevina Švedska ni predložila upoštevnih podatkov, ki bi ji omogočili preveriti trditve v zvezi z naravnim zadržanjem dušika, vendar ni niti v obrazloženem mnenju niti v vlogah natančno navedla, katere meritve potrebuje, da bi lahko potrdila model HYPE, tako da Kraljevina Švedska ni mogla predložiti natančno tistih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija.

116

Na drugem mestu je Kraljevina Švedska s tem, da se je sklicevala na podatke, ki so na voljo na spletnem mestu SLU, vsebinsko in podrobno prerekala podatke, ki jih je predstavila Komisija, in posledice, ki iz njih izhajajo (glej po analogiji sodbo z dne 18. oktobra 2012, Komisija/Združeno kraljestvo, C‑301/10, EU:C:2012:633, točka 72 in navedena sodna praksa).

117

V teh okoliščinah bi morala Komisija, kot je generalna pravobranilka navedla v točki 111 sklepnih predlogov, preučiti vsebino podatkov, ki so na voljo na zadevnem spletnem mestu, in po potrebi zahtevati podaljšanje roka ali prekinitev postopka.

118

Ker pa Komisija na eni strani ni jasno in natančno zahtevala posebnih meritev, namenjenih preverjanju modela HYPE, in ker na drugi strani ni uspela prepričljivo izpodbiti trditev Kraljevine Švedske v zvezi z naravnim zadržanjem dušika, je treba ugotoviti, da ji ni uspelo dokazati neizpolnitve obveznosti iz člena 5 Direktive 91/271 v zvezi z izpustom dušika iz čistilne naprave aglomeracije Töreboda.

119

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je treba tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v delu, v katerem se nanaša na aglomeracijo Töreboda, zavrniti.

120

V zvezi z aglomeracijo Borås je treba neizpolnitev obveznosti glede mejnih vrednosti in zmanjšanja koncentracije dušika v odpadni vodi iz člena 5 Direktive 91/271 v povezavi z njenima členoma 10 in 15 preučiti glede na točke od 111 do 113 te sodbe.

121

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, kot je generalna pravobranilka navedla v točkah od 95 do 97 sklepnih predlogov, da je Kraljevina Švedska zaradi zamenjave stare čistilne naprave v tej aglomeraciji 28. maja 2018 sicer sprva za obe napravi sporočila povprečno letno vrednost koncentracije dušika 18 mg/l, vendar je ta država članica v odgovoru na tožbo predložila dodatne podatke, ki izhajajo iz vzorcev, odvzetih med 28. majem 2018 in 5. septembrom 2019, ter ki dokazujejo letno povprečje 9 mg/l in povprečno zmanjšanje koncentracije dušika za 70 %.

122

Kot je razvidno iz točk 58 in 59 te sodbe, pa zato, ker je bil rok, ki je bil določen v obrazloženem mnenju, 8. januar 2019, morebitnega izpolnjevanja zahtev Direktive 91/271, do katerega je prišlo po tem datumu, ni mogoče upoštevati.

123

Glede na to je treba, ker je bila na eni strani trditev Komisije, da kršitev člena 15 Direktive 91/271 samodejno pomeni kršitev člena 5 te direktive, v točki 51 te sodbe zavrnjena, in ker je na drugi strani Kraljevina Švedska za obdobje od 28. maja 2018 do 8. januarja 2019 predložila vzorce, ki izpolnjujejo zahteve iz navedene Direktive, ugotoviti, da je čistilna naprava aglomeracije Borås ob zadnjenavedenem datumu izpolnjevala zahteve, določene s členoma 5 in 10 iste direktive.

124

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je treba tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v delu, v katerem se nanaša na aglomeracijo Borås, zavrniti.

125

V zvezi z aglomeracijo Skoghall je treba neizpolnitev obveznosti glede mejnih vrednosti in zmanjšanja koncentracije dušika v odpadni vodi iz člena 5 Direktive 91/271 v povezavi z njenima členoma 10 in 15 preučiti glede na točke od 111 do 113 te sodbe.

126

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, kot je generalna pravobranilka navedla v točkah 102 in 103 sklepnih predlogov, da je Kraljevina Švedska sicer priznala, da je pri eni od čistilnih naprav navedene aglomeracije koncentracija dušika v vodi, ki je bila v njej prečiščena, v obdobju med 9. novembrom 2017 in 6. novembrom 2018 imela povprečno letno vrednost 17 mg/l, vendar je ta država članica v odgovoru na tožbo predložila dodatne podatke, ki izhajajo iz vzorcev, odvzetih med 6. aprilom 2018 in 15. majem 2019, ter ki dokazujejo letno povprečje 12 mg/l in povprečno zmanjšanje koncentracije dušika za 73 %.

127

Kot je razvidno iz točk 58 in 59 te sodbe, pa zato, ker je bil rok, ki je bil določen v obrazloženem mnenju, 8. januar 2019, morebitnega izpolnjevanja zahtev Direktive 91/271, do katerega je prišlo po tem datumu, ni mogoče upoštevati.

128

Glede na to je treba, ker je bila na eni strani trditev Komisije, da kršitev člena 15 Direktive 91/271 samodejno pomeni kršitev člena 5 te direktive, v točki 51 te sodbe zavrnjena, in ker je na drugi strani Kraljevina Švedska za obdobje od 6. aprila 2018 do 8. januarja 2019 predložila vzorce, ki izpolnjujejo zahteve iz navedene Direktive, ugotoviti, da je čistilna naprava aglomeracije Skoghall ob zadnjenavedenem datumu izpolnjevala zahteve iz členov 5 in 10 iste direktive.

129

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je treba tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v delu, v katerem se nanaša na aglomeracijo Skoghall, zavrniti.

130

V zvezi z aglomeracijo Habo je treba neizpolnitev obveznosti glede mejnih vrednosti in zmanjšanja koncentracije dušika v odpadni vodi iz člena 5 Direktive 91/271 v povezavi z njenima členoma 10 in 15 preučiti glede na točke od 111 do 113 te sodbe.

131

Čeprav Kraljevina Švedska v obravnavanem primeru ne prereka, da čistilna naprava aglomeracije Habo nima na voljo nobene posebne opreme za zmanjšanje dušika v odpadni vodi in ga torej odstranjuje le približno 30 %, kar pripelje do letnega povprečja 40 mg/l, ta država članica navaja, da je treba upoštevati naravno zadržanje v višini dodatnih 87 %, tako da naj bi bil dušik v odpadni vodi skupno zmanjšan za 91 %, preden ta voda doseže občutljiva obalna območja.

132

V zvezi s tem je, na prvem mestu, kot je generalna pravobranilka navedla v točkah 109 in 110 sklepnih predlogov, Komisija sicer navedla, da ji Kraljevina Švedska ni sporočila upoštevnih podatkov, ki bi ji omogočili preveriti trditve te države članice v zvezi z naravnim zadržanjem dušika, vendar ni niti v obrazloženem mnenju niti med sodnim postopkom natančno navedla, katere meritve potrebuje, da bi lahko potrdila model HYPE, tako da Kraljevina Švedska ni mogla predložiti natančno tistih podatkov, ki jih je zahtevala Komisija.

133

Na drugem mestu se je, kot je razvidno iz točk 110 in 111 navedenih sklepnih predlogov, Kraljevina Švedska sklicevala na podatke, ki so na voljo na spletnem mestu SLU, tako da bi Komisija morala preučiti vsebino teh podatkov, ki so na voljo na navedenem spletnem mestu, in po potrebi zahtevati podaljšanje roka ali prekinitev postopka.

134

Ker pa Komisija na eni strani ni jasno in natančno zahtevala posebnih meritev, namenjenih preverjanju modela HYPE, in ker na drugi strani ni uspela prepričljivo izpodbiti trditev Kraljevine Švedske v zvezi z naravnim zadržanjem dušika, je treba ugotoviti, da ji ni uspelo dokazati neizpolnitve obveznosti iz člena 5 Direktive 91/271 v zvezi z izpustom dušika v aglomeraciji Habo.

135

V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je treba tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v delu, v katerem se nanaša na aglomeracijo Habo, zavrniti.

136

Komisija trdi, da Kraljevina Švedska s tem, da ji ni sporočila upoštevnih podatkov v zvezi z aglomeracijama Habo in Töreboda, tako da bi ta institucija lahko preverila trditve, s katerimi ta država članica prereka neizpolnitve obveznosti, ki so ji očitane v zvezi s tema aglomeracijama, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(3) PEU.

137

Komisija v zvezi s tem trdi, da ne zadostuje, da država članica navede zgolj trditve, ne da bi tej instituciji zagotovila sredstva za preverjanje njihove resničnosti. Komisija tako trdi, da Kraljevina Švedska sicer zatrjuje, da model HYPE, uporabljen pri izračunu zadržanja dušika, temelji na dejanskih meritvah, vendar ta institucija od te države članice ni prejela informacij o zadržanju, izračunanem posamično za vsako aglomeracijo, tako da teh trditev ni mogla preveriti.

138

Natančneje, ta institucija naj ne bi mogla niti preveriti, ali pride do naravnega zadržanja dušika v zatrjevanih obsegih, niti opraviti objektivne znanstvene presoje resničnosti trditev Kraljevine Švedske v zvezi s postopkom, po katerem je bilo mogoče določiti odstotek zadržanja. Komisija v zvezi s tem trdi, da ker v zvezi s tem nima preiskovalnih pooblastil, načelo lojalnega sodelovanja zahteva, da ji država članica zagotovi elemente, ki so potrebni za preverjanje, ali so bile določbe direktive pravilno izvedene.

139

V obravnavanem primeru naj bi podatki, ki naj bi bili posredovani Komisiji in na katerih temelji uradna izjava MHIŠ, izhajali iz baze podatkov, ki naj je ne bi hranil MHIŠ in v kateri naj ne bi bila natančno navedena vsebnost dušika v vodotokih po letu 2013. Komisija dodaja, da tudi podatki iz navedene baze ne omogočajo ugotovitve obsega zadržanja dušika.

140

Kraljevina Švedska odgovarja, da je na eni strani predložila upoštevne informacije in da na drugi strani te informacije izhajajo iz podatkov o spremljanju stanja okolja, ki so prosto dostopni na spletnem mestu SLU, ki je v okviru spremljanja stanja okolja zbirala podatke o sladkih vodah. MHIŠ naj bi te podatke uporabljal za svoja dela v zvezi s potrjevanjem in kalibriranjem.

141

Poleg tega Kraljevina Švedska trdi, da so tako model HYPE kot tudi prejšnji modeli, na katerih ta model temelji, dobro dokumentirani ter da so bili predmet preverjanj in znanstvenih preizkusov z rezultati, ki so bili objavljeni v več znanstvenih študijah in člankih. Ta država članica navaja, da dve znanstveni študiji dokazujeta, da gre za zanesljiv model, ter na eni strani poudarja, da se potrjevanje in kalibriranje izvajata glede na podatke, ki jih je izmerila SLU, in na drugi strani, da navedene študije potrjujejo, da je na spletnem mestu MHIŠ orodje, ki omogoča prikaz povprečnega odstopanja, izraženega v odstotkih, med vrednostmi modela in izmerjenimi podatki.

142

Poleg tega naj bi Kraljevina Švedska v odgovoru na uradni opomin z dne 28. junija 2017 predložila podrobna pojasnila glede modela HYPE in Komisiji sporočila informacije MHIŠ, iz katerih je razvidno, kako potekajo prenašanje in izginjanje dušika ter končno naravno zadržanje, do katerega tako pride v aglomeracijah Habo in Töreboda. Zato ta država članica sklepa, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi sodelovala s Komisijo.

143

Opozoriti je treba, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso glede dokaznega bremena v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 258 PDEU obstoj zatrjevane neizpolnitve obveznosti dokazati Komisija. Komisija je tista, ki mora Sodišču predložiti elemente, ki jih to potrebuje, da preveri obstoj te neizpolnitve, pri čemer se Komisija ne more opreti na nikakršno domnevo (sodba z dne 14. januarja 2021, Komisija/Italija (Prispevek za nakup goriv), C‑63/19, EU:C:2021:18, točka 74 in navedena sodna praksa).

144

Države članice pa so na podlagi člena 4(3) PEU dolžne Komisiji olajševati izpolnjevanje njenih nalog, med katere v skladu s členom 17(1) PEU spada skrb za uporabo določb PEU in določb, ki jih institucije sprejmejo na podlagi te pogodbe. Zlasti je treba upoštevati dejstvo, da je glede preverjanja pravilne uporabe nacionalnih določb za zagotovitev učinkovitega izvajanja direktive v praksi Komisija, ki nima preiskovalnih pooblastil na tem področju, zelo odvisna od dokazov, ki jih predložijo morebitni vlagatelji prijav in zadevna država članica (sodba z dne 18. oktobra 2012, Komisija/Združeno kraljestvo, C‑301/10, EU:C:2012:633, točka 71 in navedena sodna praksa).

145

V obravnavanem primeru je treba navesti, da je Kraljevina Švedska na zahtevo Komisije, naj ji sporoči rezultate novejših meritev v zvezi z zmanjšanjem dušika v aglomeracijah Habo in Töreboda, odgovorila tako, da je napotila na izjavo MHIŠ, ki je navedel, da ta izjava dejansko temelji na novejših meritvah te vsebnosti, da pa te meritve niso na voljo na njegovem spletnem mestu, ker izhajajo iz baze podatkov druge institucije.

146

Vendar je Kraljevina Švedska šele v postopku pred Sodiščem, in sicer v odgovoru na tožbo, Komisijo obvestila, da navedene podatke hrani SLU in da so prosto dostopni na spletnem mestu te univerze.

147

Navesti je treba, da je Kraljevina Švedska s tem v predhodnem postopku Komisiji posredovala nepopolne informacije in ovirala učinkovit potek tega postopka.

148

Kot je generalna pravobranilka navedla v točki 123 sklepnih predlogov, ta država članica, čeprav je Komisija grajala, da specifični podatki niso bili predloženi, takih podatkov ni niti predložila niti ni navedla vira novejših podatkov ali mesta najdbe na spletu. Ta nepredložitev je Komisijo ovirala pri pripravi te tožbe.

149

Iz tega izhaja, da Kraljevina Švedska s tem, da Komisiji v predhodnem postopku ni posredovala informacij, ki jih je ta potrebovala za presojo, ali čistilni napravi aglomeracij Habo in Töreboda izpolnjujeta zahteve iz Direktive 91/271, ni izpolnila obveznosti iz člena 4(3) PEU.

150

Iz vseh zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da:

151

V skladu s členom 138(3) Poslovnika Sodišča Komisija in Kraljevina Švedska nosita vsaka svoje stroške, ker vsaka od strank ni uspela z enim ali več predlogi.

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo: