EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62019CN0052
Case C-52/19 P: Appeal brought on 25 January 2019 by Banco Santander, S.A. against the judgment of the General Court (Ninth Chamber) delivered on 15 November 2018 in Case T-227/10 Banco Santander, S.A. v European Commission
Zadeva C-52/19 P: Pritožba, ki jo je Banco Santander, S.A. vložila 25. januarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. novembra 2018 v zadevi T-227/10, Banco Santander, S.A./Evropska komisija
Zadeva C-52/19 P: Pritožba, ki jo je Banco Santander, S.A. vložila 25. januarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. novembra 2018 v zadevi T-227/10, Banco Santander, S.A./Evropska komisija
UL C 112, 25.3.2019, p. 31–32
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
25.3.2019 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 112/31 |
Pritožba, ki jo je Banco Santander, S.A. vložila 25. januarja 2019 zoper sodbo Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 15. novembra 2018 v zadevi T-227/10, Banco Santander, S.A./Evropska komisija
(Zadeva C-52/19 P)
(2019/C 112/37)
Jezik postopka: španščina
Stranki
Pritožnik: Banco Santander, S.A. (zastopniki: J. Buendía Sierra, E. Abad Valdenebro, R. Calvo Salinero in A. Lamadrid de Pablo, abogados)
Druga stranka v postopku: Evropska komisija
Predlogi
— |
Sodba Splošnega sodišča z dne 15. novembra 2018 naj se razveljavi; |
— |
ničnostni tožbi naj se ugodi in naj se dokončno za nično razglasi izpodbijana odločba; in |
— |
Evropski komisiji naj se naloži plačilo stroškov. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Splošno sodišče je 15. novembra 2018 izreklo sodbo v zadevi T-219/10 RENV, World Duty Free Group, S.A./Evropska komisija (1) zoper katero je vložena ta pritožba. S sodbo je bila zavrnjena tožba pritožnice zoper odločbo Evropske komisije z dne 28. oktobra 2009 (2) o finančnem dobrem imenu, ki je urejen v členu 12(5) španskega zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja en razlog, ki se nanaša na napačno uporabo prava, ki je podana pri izpodbijani sodbi kar zadeva razlago člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s pojmom „selektivnost.“
V pritožbi se zlasti zatrjuje, da je v izpodbijani sodbi napaka pri:
— |
določitvi referenčnega sistema v prvi fazi analize selektivnosti; |
— |
določitvi cilja, na podlagi katerega je treba primerjati različne dejanske in pravne položaje, v drugi fazi analize selektivnosti; |
— |
posledično je napaka tudi pri razdelitvi dokaznega bremena in pri uporabi načela sorazmernosti; |
— |
podredno, analizi v zvezi z domnevnim neobstojem dokaza vzročnosti med nezmožnostjo podjetij, da se v tujini združijo, in pridobitvijo deležev v tujini; in |
— |
podredno, pri zavrnitvi ločljivosti ukrepa glede na odstotek nadzora. |
— |
Poleg tega, da je v sodbi podano pravno nepravilno razlogovanje, je glede teh različnih točk razlogovanje iz odločbe v njej nadomeščeno z ločenim in lastnim razlogovanje, tako da je podana dodatna napačna uporaba prava. |
(1) Sodba z dne 15. novembra 2018, World Duty Free Group/Komisija (T-219/10 RENV, EU:T:2018:784)
(2) Odločba Komisije 2011/5/ES z dne 28. oktobra 2009 o davčni amortizaciji finančnega dobrega imena (goodwill) za prevzeme tujih deležev C 45/07 (ex NN 51/07, ex CP 9/07) Španije (UL L 7, 2011, str. 48).