–

za romunsko vlado E. Gane, O.‑C. Ichim in L. Liţu, agentke,

–

za Evropsko komisijo A. Armenia in M. Salyková, agentki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago podštevilk 17029095 in 29124900 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382), v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014 (UL 2014, L 312, str. 1) (v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Direcţia Generală Regională a Finanţelor Publice Braşov (regionalna generalna direkcija za javne finance v Brașovu, Romunija) in Agenţia Naţională de Administrare Fiscală – Direcţia Generală a Vămilor – Direcţia Regională Vamală Braşov – Biroul Vamal de Interior Sibiu (nacionalna agencija davčne uprave – generalna carinska uprava – regionalna direkcija za carine v Brașovu – urad za carine v Sibiuju, Rominija) ter družbo Flavourstream SRL glede tarifne uvrstitve vodne raztopine, uvožene iz Kanade in tržene pod imenom „AURIC GMO FREE“, ki je pridobljena s termolizo dekstroze in ki se uporablja v živilski industriji za aromatiziranje živil.

3

Harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS) je bil uveden z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je bila v okviru Svetovne carinske organizacije (WCO) sklenjena 14. junija 1983 v Bruslju in ki je bila skupaj s Protokolom o spremembah z dne 24. junija 1986 v imenu Evropske gospodarske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 288).

4

Pojasnjevalne opombe HS se pripravijo v okviru WCO v skladu z določbami Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga.

5

V splošnih pojasnilih pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 29 HS, naslovljenim „Organski kemijski proizvodi“, je navedeno:

„Izolirana kemično opredeljena spojina[] je snov, ki je sestavljena iz ene vrste molekul (na primer kovalentne ali ionske), katere sestava je opredeljena z nespremenljivim razmerjem med elementi in ki jo je mogoče predstaviti z enim strukturnim diagramom. V kristalni mreži vrsta molekule ustreza ponavljajoči se osnovni celici.

Izolirane kemično opredeljene spojine, ki vsebujejo snovi, ki so bile namenoma dodane med proizvodnjo ali po njej (vključno s prečiščevanjem), so iz tega poglavja izključene. […]

Te spojine lahko vsebujejo nečistoče (opomba 1(a)). […]

Pojem [,]nečistoč[a‘] se nanaša izključno na snovi, ki so v enotni kemični spojini prisotne izključno in neposredno zaradi proizvodnega postopka (vključno s prečiščevanjem). Te snovi so lahko posledica katerega koli od dejavnikov, ki se pojavljajo med proizvodnjo in ki so v bistvu naslednji:

Vendar je treba opozoriti, da se [navedene] snovi ne štejejo vedno za [,]nečistoče[‘], ki so dovoljene na podlagi opombe 1(a). Če so te snovi v proizvodu namenoma puščene, da bi ta postala primernejša za posebne uporabe, kot za njeno splošno rabo, se ne štejejo za nečistoče, katerih prisotnost je dopustna. […]“

6

V opombi 1(a) pojasnjevalnih opomb HS k temu poglavju je navedeno, da tarifne številke tega poglavja zajemajo samo „izolirane kemično opredeljene organske spojine, bodisi da vsebujejo nečistoče ali ne“.

7

V opombi 1(b) pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 38, naslovljenem „Razni kemijski proizvodi“, je pojasnjeno, da to poglavje ne zajema „mešanice kemikalij z živili ali drugimi snovmi, ki imajo hranilno vrednost in se uporabljajo pri pripravljanju hrane za ljudi (običajno tar. št. 21.06)“.

8

V splošnih pojasnilih k pojasnjevalnim opombam HS je v zvezi s poglavjem 38 HS navedeno:

„Za opombo 1(b) tega poglavja pojem [,]živila ali druge snovi, ki imajo hranilno vrednost[‘], zajema predvsem užitne proizvode iz oddelkov od I do IV.

[…]

Zgolj prisotnost živil ali drugih snovi, ki imajo hranilno vrednost, v mešanici, ne zadostuje za izključitev teh mešanic iz poglavja 38 na podlagi opombe 1(b) k temu poglavju. Snovi, katerih hranilna vrednost je glede na njihovo funkcijo kot kemijski proizvod, ki se na primer uporablja kot aditiv za živila ali pomožno tehnološko sredstvo, zgolj sekundarnega pomena, se za to opombo ne štejejo za živila ali druge snovi, ki imajo hranilno vrednost. Mešanice, ki so na podlagi te opombe izključene iz poglavja 38, spadajo med kategorije proizvodov, ki se uporabljajo pri pripravi proizvodov za človeško prehrano in katerih vrednost temelji na njihovih hranilnih lastnostih.“

9

Člen 1(1) Uredbe št. 2658/87, kakor je bil spremenjen z Uredbo Sveta (ES) št. 254/2000 z dne 31. januarja 2000 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 9, str. 357), določa, da „[Kombinirano nomenklaturo], ki hkrati izpolnjuje zahteve Skupne carinske tarife, zunanjetrgovinske statistike [Evropske unije] in drugih politik [Unije] v zvezi z uvozom ali izvozom blaga, določi [Evropska] [k]omisija“.

10

Kombinirana nomenklatura, uvedena z Uredbo št. 2658/87, ureja carinsko uvrstitev blaga, uvoženega v Unijo. KN po HS povzema šestmestne tarifne številke in podštevilke, njej lastni sta le sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke.

11

V skladu s členom 12(1) Uredbe št. 2658/87, kakor je bil spremenjen z Uredbo št. 254/2000, Komisija vsako leto z uredbo objavi celotno različico kombinirane nomenklature, skupaj s carinskimi stopnjami, kakor izhaja iz ukrepov, ki jih sprejme Svet Evropske unije ali Komisija. Ta uredba se objavi v Uradnem listu Evropske unije najpozneje 31. oktobra in se začne uporabljati 1. januarja naslednje leto.

12

Drugi del KN, naslovljen „Seznam carin“, med drugim vsebuje oddelek IV, naslovljen „Proizvodi živilske industrije; pijače, alkoholne tekočine in kis; tobak in tobačni nadomestki“.

13

Ta oddelek vsebuje poglavje 17, naslovljeno „Sladkorji in sladkorni proizvodi“, katerega dodatna opomba št. 8 določa, da se „[v] vsej nomenklaturi […] mešanice sladkorja z majhnimi količinami drugih snovi uvrščajo v poglavje 17, razen če imajo značaj drugje uvrščenih pripravkov“.

14

V tem poglavju je tarifna številka 1702 KN, ki je sestavljena tako:

15

Oddelek VI drugega dela KN vsebuje poglavje 29, naslovljeno „Organski kemijski proizvodi“.

16

V opombi 1(a) in (d) k temu poglavju je navedeno:

„Če v poimenovanjih tarifnih številk ni določeno drugače, obsegajo tarifne številke tega poglavja samo:

[…]

17

V poglavju 29 KN je tarifna številka 2912, ki je sestavljena tako:

18

Oddelek VI drugega dela KN med drugim vsebuje poglavje 38, naslovljeno „Razni kemijski proizvodi“.

19

V opombi 1(a) in (b) k temu poglavju je navedeno:

„V to poglavje ne spadajo:

20

V poglavju 38 KN je tarifna številka 3824, ki je sestavljena tako:

21

V Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL 2008, L 354, str. 16), ki vsebuje seznam Unije aditivov za živila, odobrenih za uporabo v živilih, in pogoje njihove uporabe, je v točki 1, del B, naslovljeni „Barvila“, naveden „karamel“ (e 150a) in v opombi 1 pojasnjeno, da se „[i]zraz ‚karamel‘ […] uporablja za izdelke z bolj ali manj intenzivno rjavo barvo, ki je namenjena za barvila“ in da se „[n]e nanaša […] na sladek aromatičen izdelek, ki nastane s segrevanjem sladkorjev in se uporablja kot aroma v živilih (npr. v slaščicah, pecivih, alkoholnih pijačah)“.

22

Člen 3(2)(a)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL 2008, L 354, str. 34) določa:

„Za namene te uredbe se uporabljajo tudi naslednje opredelitve:

23

Družba Flavourstream je iz Kanade v Evropsko unijo uvozila pošiljko blaga, sestavljeno iz treh zabojnikov s 3300 kg vodne raztopine, pridobljene s termolizo dekstroze, ki se uporablja v živilski industriji in ki se trži pod imenom „AURIC GMO FREE“. Ta družba je 5. junija 2015 pri uradu za carine v Sibiuju to blago za sprostitev v prosti promet prijavila tako, da spada pod tarifno podštevilko 17029095 KN, ki zajema „druge“ sladkorje iz tarifne številke 1702 KN, ki niso uvrščeni pod druge tarifne podštevilke in za katere se uporablja carinska stopnja 0,4 EUR na 100 kg.

24

Carina, dolgovana za ta proizvod, je bila izračunana na podlagi navedene tarifne podštevilke.

25

Carinski organi so po pregledu na podlagi laboratorijskih analiz, potrjenih s potrdili o analizi proizvoda iz postopka v glavni stvari, menili, da ta proizvod spada pod tarifno podštevilko 29124900 KN, ki zajema „druge“ aldehid‑alkohole, aldehid‑etre, aldehid‑fenole in aldehide z drugimi kisikovimi funkcijami, ki niso uvrščeni pod druge tarifne podštevilke. Zato so ti organi 22. aprila 2016 sprejeli odločbo o popravku, s katero so ponovno ocenili carino in DDV, na katera se je sklicevala družba Flavourstream, h katerima so bile dodane zamudne obresti in globe, tako da je skupni znesek obsegal 102.079 romunskih levov (RON) (približno 23.500 EUR) (v nadaljevanju: odločba z dne 22. aprila 2016).

26

Regionalna generalna direkcija za javne finance v Brașovu je z odločbo z dne 30. avgusta 2016 zavrnila upravno pritožbo, ki jo je družba Flavourstream vložila zoper odločbo z dne 22. aprila 2016.

27

Družba Flavourstream je zoper odločbi z dne 22. aprila in 30. avgusta 2016 vložila tožbo pri Tribunalul Sibiu (okrožno sodišče v Sibiuju, Romunija). To sodišče je ti odločbi odpravilo in to družbo oprostilo plačila zneska, navedenega v odločbi z dne 22. aprila 2016, ker je presodilo, da je navedena družba za proizvod iz postopka v glavni stvari pravilno deklarirala, da spada pod tarifno podštevilko 17029095 KN, in da torej uvrstitev tega proizvoda pod tarifno podštevilko 29124900 KN, ki so jo opravili pristojni organi, ni bila pravilna.

28

Predložitveno sodišče, ki odloča o pritožbi zoper sodbo Tribunalul Sibiu (okrožno sodišče v Sibiuju), na eni strani navaja, da je po mnenju družbe Flavourstream hidroksiacetaldehid ključna sestavina za to, da živilo pridobi aromo in teksturo praženega živila ter rjavo barvo. Živilo, pri katerem se ta proizvod uporabi, naj bi imelo po toplotni obdelavi enak videz, kot če bi bilo pred njegovo pripravo obdelano s sladkorjem. Z navedenim proizvodom, v katerem je sladkor že razgrajen, naj bi se zgolj skrajšal čas predelave živil. Zaradi uporabe proizvoda iz postopka v glavni stvari kot inferiornega sladkorja v živilskopredelovalni industriji naj bi ta proizvod spadal na področje uporabe Uredbe št. 1334/2008.

29

Predložitveno sodišče na drugi strani navaja, da končnega proizvoda, in sicer hidroksiacetaldehida, po mnenju pristojnih carinskih organov ni mogoče uvrstiti pod tarifno podštevilko 17029095 KN, pod katero spada surovina tega proizvoda, to je glukoza, ker naj bi se ta proizvod zaradi dveh faz nepovratne predelave, skozi kateri naj bi šla navedena surovina, popolnoma razlikoval od te surovine. Prav tako naj proizvoda iz postopka v glavni stvari, ker ne vsebuje sladkorja, ne bi bilo mogoče uvrstiti pod to tarifno podštevilko, v katero spadajo proizvodi, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze. Po mnenju teh organov je treba ta proizvod tako uvrstiti pod tarifno podštevilko 29124900 KN.

30

V teh okoliščinah je Curtea de Apel Alba Iulia (višje sodišče v Albi Iulii, Romunija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je treba kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1821 z dne 6. oktobra 2016 (UL 2016, L 294, str. 1), razlagati tako, da je treba izdelek ,AURIC GMO FREE‘, ki je predmet [spora o glavni stvari], uvrstiti pod tarifno podštevilko 17029095 ali pod podštevilko 29124900 navedene nomenklature?“

31

Predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba KN razlagati tako, da vodna raztopina, pridobljena s termolizo dekstroze, ki jo sestavljajo zlasti aldehidi in ketoni, ki so topni v vodi, spada pod tarifno podštevilko 17029095 KN, ki med drugim zajema invertni sladkor in druge sladkorje ter druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze, pri čemer ti niso uvrščeni pod druge tarifne podštevilke, zajete s tarifno številko 1702 KN, ali tako, da spada pod tarifno podštevilko 29124900 KN, ki zajema „druge“ aldehid‑alkohole, aldehid‑etre, aldehid‑fenole in aldehide z drugimi kisikovimi funkcijami.

32

Ker je Izvedbena uredba št. 2016/1821, na katero se nanaša vprašanje za predhodno odločanje, začela veljati šele 1. januarja 2017, medtem ko je bil uvoz iz postopka v glavni stvari opravljen leta 2015, je različica kombinirane nomenklature, ki se uporablja ratione temporis za spor o glavni stvari, tista, ki izhaja iz Izvedbene uredbe št. 1101/2014, ki je bila sprejeta 16. oktobra 2014 in je začela veljati 1. januarja 2015, in ki v bistvu ustreza tisti, ki izhaja iz uredbe, ki jo navaja predložitveno sodišče.

33

Najprej je treba opozoriti, da je naloga Sodišča, kadar mu je predložen predlog za sprejetje predhodne odločbe glede tarifne uvrstitve, bolj to, da nacionalnemu sodišču pojasni merila, ki mu bodo omogočila, da zadevno blago pravilno uvrsti v KN, kot pa da bi samo opravilo to uvrstitev, zlasti zato, ker ni nujno, da ima za to na voljo vse potrebne podatke (glej v tem smislu sodbo z dne 30. aprila 2020, DHL Logistics (Slovakia), C‑810/18, EU:C:2020:336, točka 24 in navedena sodna praksa).

34

Glede na splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature uvrščanje blaga poteka v skladu z besedilom tarifnih številk in opomb k oddelkom ali poglavjem te nomenklature. Zaradi pravne varnosti in lažjega nadzora je treba odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene z besedilom tarifne številke KN in opombami k oddelkom ali poglavjem. Namen proizvoda je lahko objektivno merilo za tarifno uvrstitev, če je neločljivo povezan z navedenim proizvodom, pri čemer mora biti mogoče to neločljivo povezanost presoditi glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 2. maja 2019, Onlineshop, C‑268/18, EU:C:2019:353, točke od 27 do 29 in navedena sodna praksa).

35

Zadevne tarifne podštevilke KN je treba razlagati ob upoštevanju te sodne prakse.

36

Na prvem mestu, v zvezi s tarifno podštevilko 170290 KN, ki zajema „drug[e sladkorje], vključno invertni sladkor in drug[e] sladkorj[e] in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze“, ki niso uvrščeni pod druge podštevilke, zajete s tarifno številko 1702 KN, je za uvrstitev proizvoda pod to tarifno podštevilko določen pogoj, ki izhaja iz njenega besedila, in sicer, da v suhem stanju vsebuje 50 masnih odstotkov fruktoze.

37

V obravnavanem primeru je iz predložitvene odločbe razvidno, da je proizvod iz postopka v glavni stvari vodna zmes kemičnih proizvodov, ki vsebuje zlasti aldehide in ketone, ki so topni v vodi, pridobljene iz monosaharidov – ki so naravno živilsko sladilo – z encimsko oksidacijsko reakcijo ali toplotno reakcijo. Ta proizvod se v živilski industriji uporablja kot barvni aditiv ali aroma dima. Poleg tega je iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da navedeni proizvod vsebuje manj kot 1 % glukoze in saharoze, kar pomeni vsebnost sladkorja, ki je manjša od 1,6 masnega odstotka v suhem stanju.

38

Iz tega izhaja, da proizvod iz postopka v glavni stvari, ker ne vsebuje 50 masnih odstotkov fruktoze, ne izpolnjuje pogoja, ki se zahteva za uvrstitev pod tarifno podštevilko 170290 KN in zato tudi pod tarifno podštevilko 17029095 KN.

39

Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo, da se proizvod iz postopka v glavni stvari v živilskopredelovalni industriji uporablja kot „inferiorni sladkor“ in da ima živilo, pri katerem se uporabi, po toplotni obdelavi enak videz, kot če bi bilo pred njegovo pripravo obdelano s sladkorjem.

40

Tudi če se namreč proizvod iz postopka v glavni stvari v živilskopredelovalni industriji šteje za „inferiorni sladkor“, zgolj ta okoliščina ne more zadostovati za ugotovitev, da ta proizvod spada pod tarifno podštevilko 17029095 KN, ker v suhem stanju ne vsebuje 50 masnih odstotkov fruktoze, kar je pogoj za uvrstitev pod to tarifno podštevilko.

41

Poleg tega iz dejstva, da proizvod iz postopka v glavni stvari po potrebi spada na področje uporabe Uredbe št. 1334/2008 kot aroma ali druga sestavina živil z aromatičnimi lastnostmi, ne izhaja noben podatek o tem, ali ga je treba uvrstiti pod tarifno podštevilko 17029095 KN, ker opredelitvi arom in drugih sestavin živil z aromatičnimi lastnostmi iz člena 3(2)(a)(i) in (ii) te uredbe ne določata vsebnosti sladkorja.

42

Dodati je treba, da je v Uredbi št. 1333/2008 „karamel“ (E 150a) v točki 1, del B, naslovljeni „Barvila“, omenjen kot aditiv za živila, ki označuje „izdelke z bolj ali manj intenzivno rjavo barvo, ki je namenjena za barvila“, pri čemer je pojasnjeno, da se „[n]e nanaša […] na sladek aromatičen izdelek, ki nastane s segrevanjem sladkorjev in se uporablja kot aroma v živilih (npr. v slaščicah, pecivih, alkoholnih pijačah)“. To, da je proizvod iz postopka v glavni stvari glede na navedbe v predložitveni odločbi zajet s to opredelitvijo, pa je prej indic, da ta izdelek ne spada v poglavje 17 KN in da ga zato ni mogoče uvrstiti pod „karamel“, ki je med drugim naveden pod tarifno podštevilko 170290 KN.

43

Iz tega izhaja, da je treba tarifno podštevilko 17029095 KN, ki zajema „druge“ sladkorje, ki niso tisti iz preostalih tarifnih podštevilk, ki so zajete s tarifno podštevilko 170290 KN, razlagati tako, da proizvod, ki v suhem stanju ne vsebuje 50 masnih odstotkov fruktoze, s to tarifno podštevilko ni zajet.

44

Na drugem mestu, v zvezi z razlago tarifne podštevilke 29124900 KN, ki spada v poglavje 29 KN, naslovljeno „Organski kemijski proizvodi“, je v opombi 1(a) in (d) k temu poglavju pojasnjeno, da če ni drugače določeno, tarifne številke navedenega poglavja zajemajo samo „izolirane kemično opredeljene organske spojine, bodisi da vsebujejo nečistoče ali ne“, in njihove raztopine v vodi.

45

V pojasnjevalnih opombah HS k poglavju 29 HS je v splošnih pojasnilih navedeno, da je „[i]zolirana kemično opredeljena spojina, […] snov, ki je sestavljena iz ene vrste molekul (na primer kovalentne ali ionske), katere sestava je opredeljena z nespremenljivim razmerjem med elementi in ki jo je mogoče predstaviti z enim strukturnim diagramom“. Poleg tega je v teh pojasnjevalnih opombah navedeno, da taka spojina načeloma lahko vsebuje nečistoče. Na eni strani je v njih pojasnjeno, da se „[p]ojem [,]nečistoč[a‘] nanaša izključno na snovi, ki so v enotni kemični spojini prisotne izključno in neposredno zaradi proizvodnega postopka (vključno s prečiščevanjem)“, in na drugi strani, da so „[t]e snovi […] lahko posledica katerega koli od dejavnikov, ki se pojavljajo med proizvodnjo“, med katerimi so „nespremenjene vhodne snovi“, „nečistoče, ki so v vhodnih snoveh“, „reagenti, uporabljeni v proizvodnem postopku (vključno s prečiščevanjem)“, in stranski proizvodi.

46

Glede, natančneje, tarifne številke 2912 KN, ta zajema „aldehide, z drugimi kisikovimi funkcijami ali brez njih“, „ciklične polimere aldehidov“ in „paraformaldehid“. Med proizvodi, ki spadajo pod to tarifno številko, so med drugim „drugi“ aldehid‑alkoholi, aldehid‑etri, aldehid‑fenoli in aldehidi z drugimi kisikovimi funkcijami, ki so zajeti s tarifno podštevilko 29124900 KN.

47

V obravnavanem primeru je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, na prvi pogled razvidno, da proizvod iz postopka v glavni stvari poleg hidroksiacetaldehida, ki predstavlja 73,6 masnih odstotkov proizvoda v suhem stanju, vsebuje druge aldehide, levoglukozan, acetol ter ocetno in mravljično kislino, ki v suhem stanju predstavljajo 26,3 masnih odstotkov proizvoda.

48

Ker pa proizvod iz postopka v glavni stvari poleg vode vsebuje druge snovi, ki niso hidroksiacetaldehid, kar mora preveriti predložitveno sodišče, ni vodna raztopina snovi, sestavljene iz ene vrste molekul, katere sestava je opredeljena z nespremenljivim razmerjem med elementi in ki jo je mogoče predstaviti z enim strukturnim diagramom, v smislu pojasnjevalnih opomb HS k poglavju 29 HS, navedenih v točki 45 te sodbe. Te druge snovi, ki so v proizvodu iz postopka v glavni stvari v nezanemarljivih količinah, ne morejo biti „nečistoče“ v smislu teh pojasnjevalnih opomb. Kot je namreč Komisija navedla v odgovoru na vprašanje, ki ga je postavilo Sodišče, je iz patenta iz spisa, ki je na voljo Sodišču, razvidno, da so bile te druge snovi v proizvodu namenoma puščene v znatni količini, da bi bil ta kot sredstvo za porjavenje primeren za posebne uporabe za barvanje in aromatiziranje živil.

49

Čeprav opomba 1 k poglavju 29 KN dopušča prisotnost nečistoč v proizvodih, ki so zajeti s tem poglavjem, morajo te nujno imeti naravo ostankov, da ne bi vplivale na „izoliranost“ zadevne organske spojine. Če pa proizvod vsebuje nečistoče iz proizvodnega postopka in je zaradi teh nečistoč primeren za posebne uporabe, ki se razlikujejo od njegove splošne rabe, za tak proizvod ni mogoče šteti, da je „izoliran“ v smislu opombe 1(a) k poglavju 29 KN, saj so te nečistoče odločilne za njegovo uporabo (sodba z dne 20. junija 2013, Agroferm, C‑568/11, EU:C:2013:407, točki 32 in 35).

50

V teh okoliščinah je treba tarifno podštevilko 29124900 KN razlagati tako, da proizvod, v katerem so v nezanemarljivih količinah druge snovi, ki niso hidroksiacetaldehid, in so bile nekatere od teh snovi v njem očitno namenoma puščene, da bi bil ta proizvod primeren za posebno uporabo, ni zajet s to tarifno podštevilko kot vodna raztopina izolirane kemično opredeljene spojine.

51

Na tretjem mestu, v delu, v katerem je Komisija v pisnem stališču trdila, da je mogoče proizvod iz postopka v glavni stvari uvrstiti pod tarifno podštevilko 38249092 iz poglavja 38 KN, je treba na eni strani navesti, da v skladu z opombo 1(a) k temu poglavju, naslovljenem „Razni kemijski proizvodi“, to poglavje ne zajema izoliranih kemično opredeljenih elementov ali spojin, razen tistih, ki so navedeni v točkah od 1 do 5 te točke (a), ki pa v tem primeru niso upoštevni. Iz tega izhaja, da je proizvod iz postopka v glavni stvari, ker ni izolirana kemično opredeljena spojina, glede na to opombo lahko zajet s poglavjem 38 KN.

52

Na drugi strani iz opombe 1(b) k temu poglavju izhaja, da to poglavje ne zajema „mešanic kemikalij z živili ali drugimi snovmi, ki imajo hranilno vrednost in se uporabljajo pri pripravljanju hrane za ljudi“.

53

V pojasnjevalnih opombah HS k poglavju 38 HS je določeno, da pojem „živila ali druge snovi, ki imajo hranilno vrednost“, označuje predvsem užitne proizvode iz oddelkov od I do IV HS. Iz teh opomb izhaja tudi, da „[z]golj prisotnost živil ali drugih snovi, ki imajo hranilno vrednost, v mešanici, ne zadostuje za izključitev teh mešanic iz poglavja 38 na podlagi opombe 1(b) k temu poglavju“ in da se„[s]novi, katerih hranilna vrednost je glede na njihovo funkcijo kot kemijski proizvod, ki se na primer uporablja kot aditiv za živila ali pomožno tehnološko sredstvo, zgolj sekundarnega pomena, […] za to opombo ne štejejo za živila ali druge snovi, ki imajo hranilno vrednost“. V teh pojasnjevalnih opombah je poleg tega pojasnjeno, da „[m]ešanice, ki so na podlagi te opombe izključene iz poglavja 38, spadajo med kategorije proizvodov, ki se uporabljajo pri pripravi proizvodov za človeško prehrano in katerih vrednost temelji na njihovih hranilnih lastnostih“.

54

V poglavju 38 KN sta med drugim tarifna številka 3824 KN, ki zajema „Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemijske proizvode in preparate kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tiste, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu“, in natančneje njena tarifna podštevilka 38249092 KN, ki zajema „kemijske proizvode in preparate, sestavljene predvsem iz organskih spojin, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu“, ki so „v tekoči obliki pri 20 °C“, in ki je preostala kategorija znotraj navedene tarifne številke.

55

V obravnavanem primeru se proizvod iz postopka v glavni stvari, kot je razvidno iz točk 37 in 39 te sodbe, v živilski industriji uporablja kot barvni aditiv ali aroma dima iz Uredbe št. 1333/2008, del B, točka 1, pod označbo „karamel“ (E 150a). Taka uporaba lahko pomeni, da je glavna funkcija tega proizvoda, da se uporablja kot aditiv za živila, čeprav ima tudi hranilno vrednost. Proizvod iz postopka v glavni stvari lahko spada pod tarifno podštevilko 38249092 KN, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče.

56

Glede na vse navedeno je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da vodna raztopina, pridobljena s termolizo dekstroze, ki jo sestavljajo zlasti v vodi topni aldehidi in ketoni, ni zajeta s tarifno podštevilko 17029095 KN, ki med drugim zajema invertni sladkor in druge sladkorje ter druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze, pri čemer ti niso uvrščeni pod druge tarifne podštevilke, zajete s tarifno številko 1702 KN, niti s tarifno podštevilko 29124900 KN, ki zajema „druge“ aldehid‑alkohole, aldehid‑etre, aldehid‑fenole in aldehide z drugimi kisikovimi funkcijami, temveč je zajeta s tarifno podštevilko 38249092 KN, ki zajema „kemijske proizvode in preparate, sestavljene predvsem iz organskih spojin, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu“ in ki so „v tekoči obliki pri 20 °C“, če je morebitna hranilna vrednost te raztopine glede na njeno funkcijo kot kemijski proizvod in aditiv za živila sekundarnega pomena.

57

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi v različici, ki izhaja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1101/2014 z dne 16. oktobra 2014, je treba razlagati tako, da vodna raztopina, pridobljena s termolizo dekstroze, ki jo sestavljajo zlasti v vodi topni aldehidi in ketoni, ni zajeta s tarifno podštevilko 17029095 te nomenklature, ki med drugim zajema invertni sladkor in druge sladkorje ter druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze, pri čemer ti niso uvrščeni pod druge tarifne podštevilke, zajete s tarifno številko 1702 navedene nomenklature, niti z njeno tarifno podštevilko 29124900, ki zajema „druge“ aldehid‑alkohole, aldehid‑etre, aldehid‑fenole in aldehide z drugimi kisikovimi funkcijami, temveč je zajeta s tarifno podštevilko 38249092 iste nomenklature, ki zajema „kemijske proizvode in preparate, sestavljene predvsem iz organskih spojin, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu“, „v tekoči obliki pri 20 °C“, če je morebitna hranilna vrednost te raztopine glede na njeno funkcijo kot kemijski proizvod in aditiv za živila sekundarnega pomena.