–

za Natumi GmbH C. Konnertz-Häußler, Rechtsanwältin,

–

za Land Nordrhein-Westfalen A. Schink in J. Ley, Rechtsanwälte,

–

za grško vlado E. Tsaousi in A. Vasilopoulou, agentki,

–

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z E. Damiani, avvocato dello Stato,

–

za Evropsko komisijo B. Hofstötter in A. Dawes, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL 2008, L 250, str. 1), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1584 z dne 22. oktobra 2018 (UL 2018, L 264, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba št. 889/2008).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Natumi GmbH in Land Nordrhein-Westfalen (zvezna dežela Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija) glede uporabe neekološko pridelane sestavine pri predelavi ekološkega živila in uporabe izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo pri označevanju tega živila.

3

Člen 14 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL 2007, L 189, str. 1), naslovljen „Pravila za vzrejo živali“, v odstavku 1(d)(iv) določa:

„Poleg splošnih pravil kmetijske pridelave, ki so določena v členu 11, veljajo za vzrejo živali naslednja pravila:

[…]

4

Člen 16 te uredbe, naslovljen „Proizvodi in snovi, ki se uporabljajo v kmetijstvu, in merila za njihovo odobritev“, določa:

„1.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 37(2) odobri za uporabo v ekološki pridelavi in uvrsti na posebni omejevalni seznam proizvode in snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološkem kmetovanju za naslednje namene:

[…]

[…]“.

5

Člen 19 navedene uredbe, naslovljen „Splošna pravila o pridelavi predelane hrane“, določa:

„1.   Priprava predelane ekološke hrane poteka časovno ali prostorsko ločeno od neekološke hrane.

2.   Za sestavo ekološko predelane hrane veljajo naslednji pogoji:

[…]“.

6

Člen 21 Uredbe št. 834/2007, naslovljen „Merila za nekatere proizvode in snovi v predelavi“, določa:

„1.   Dovoljenje za uporabo proizvodov in snovi v ekološki pridelavi iz člena 19(2)(b) in (c) ter njihova uvrstitev na posebni omejevalni seznam proizvodov in snovi je pogojeno s cilji in načeli iz naslova II in naslednjimi merili, ki se ovrednotijo kot celota:

[…]

2.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 37(2) odloča o odobritvi proizvodov in snovi ter njihovi uvrstitvi na posebni omejevalni seznam iz odstavka 1 tega člena in določi posebne pogoje ter omejitve za njihovo uporabo, po potrebi pa odloča tudi o umiku proizvodov.

[…]“.

7

Člen 23 te uredbe, naslovljen „Uporaba izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo“, določa:

„1.   Za namene te uredbe se šteje, da je proizvod označen z izrazi, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave, če so pri označevanju, v reklamnem gradivu ali poslovnih dokumentih takšen proizvod, njegove sestavine ali snovi za krmo opisani z izrazi, iz katerih lahko kupec sklepa, da so proizvod, njegove sestavine ali surovine za krmo pridobljeni v skladu s pravili iz te uredbe. Zlasti izrazi iz Priloge, njihove izpeljanke ali okrajšave kot sta ‚bio‘ in ‚eko‘, se lahko posamezno ali skupaj uporabljajo po vsej Skupnosti v katerem koli jeziku Skupnosti za označevanje in oglaševanje proizvoda, ki izpolnjuje zahteve, določene s to uredbo, ali v skladu z njo.

Za označevanje in oglaševanje živih ali nepredelanih kmetijskih proizvodov se lahko izraze, ki se sklicujejo na postopek ekološke pridelave, uporabi samo, če so bile poleg tega vse sestavine tega proizvoda tudi pridelane v skladu z zahtevami, določenimi s to uredbo.

2.   Izrazi iz odstavka 1 se ne uporabljajo nikjer v Skupnosti in v nobenem jeziku Skupnosti za označevanje in oglaševanje proizvoda ter za poslovne dokumente proizvoda, ki ne izpolnjuje zahtev, določenih s to uredbo, razen če se ne uporabljajo za kmetijske proizvode v hrani ali krmi ali če je očitno, da niso povezani z ekološko pridelavo.

Poleg tega se ne uporabljajo izrazi – vključno z izrazi, ki se uporabljajo v blagovnih znamkah – ali prakse, ki se uporabljajo za označevanje ali oglaševanje, in bi lahko zavedli potrošnika ali uporabnika zaradi napeljevanja na domnevo, da proizvod ali njegova sestavina izpolnjuje zahteve, določene s to uredbo.

[…]

4.   Pri predelani hrani se lahko izrazi iz odstavka 1 uporabijo:

[…]“.

8

Člen 1(1) Uredbe št. 889/2008, naslovljen „Vsebina in področje uporabe“, določa:

„Ta uredba določa posebna pravila za ekološko pridelavo, označevanje in nadzor proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 834/2007.“

9

Člen 22 Uredbe št. 889/2008, naslovljen „Uporaba nekaterih proizvodov in snovi v krmi“, določa:

„Za namene člena 14(1)(d)(iv) Uredbe (ES) št. 834/2007 se pri predelavi ekološke krme in krmljenju ekološko rejenih živali lahko uporabljajo samo naslednje snovi:

[…]

[…]“.

10

Člen 27 Uredbe št. 889/2008, naslovljen „Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi hrane“, določa:

„Za namene člena 19(2)(b) Uredbe (ES) št. 834/2007 se razen proizvodov vinskega sektorja, za katere veljajo določbe iz poglavja 3a, pri predelavi ekološke hrane lahko uporabljajo samo naslednje snovi:

[…]

11

Člen 28 Uredbe št. 889/2008, naslovljen „Uporaba nekaterih neekološko pridelanih sestavin kmetijskega izvora pri predelavi hrane“, določa:

„Neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora, ki so uvrščene na seznam v Prilogi IX te uredbe, se za namen člena 19(2)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007 lahko uporabljajo pri predelavi ekološke hrane.“

12

V Prilogi V k Uredbi št. 889/2008, naslovljeni „Posamična krmila iz člena 22(d), člena 24(2) in člena 25m(1)“, so v točki 1 določena posamična krmila rudninskega izvora, med katerimi so med drugim „apnenčaste morske alge (Maerl)“ in „litotam“.

13

Priloga VIII k tej uredbi, naslovljena, „Nekateri proizvodi in snovi za uporabo pri pridelavi predelane ekološke hrane, kvasa in proizvodov iz kvasa v skladu s členom 27(1)(a) in členom 27a(a)“, v oddelku A z naslovom „Aditivi za živila, vključno z nosilci“ določa, da se „kalcijev karbonat“„ne sme uporabljati pri barvanju proizvodov ali pri dodajanju kalcija proizvodom“.

14

Priloga IX k navedeni uredbi, naslovljena „Sestavine kmetijskega izvora, ki niso bile ekološko pridelane, iz člena 28“, določa:

„Nepredelani proizvodi rastlinskega izvora in proizvodi, pridobljeni iz njih s postopki:

1.1 Užitno sadje, oreščki in semena:

[…]

1.2 Užitne začimbnice in zelišča:

[…]

1.3 Drugo:

Alge, vključno z morskimi algami, ki so dovoljene za pripravo neekoloških živil.

[…]“.

15

V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL 2006, L 404, str. 26), naslovljeni „Vitamini in minerali, ki se lahko dodajo živilom“, je med „Minerali“ naštet „Kalcij“.

16

Družba Natumi je proizvajalka sojinih in riževih napitkov, ki jih prodaja v predpakirani obliki. V pijače dodaja Lithothamnium calcareum, rdečo koralno algo, v obliki praška, pridobljenega iz usedlin te odmrle alge, ki so očiščene, zmlete in posušene. Ta morska alga vsebuje predvsem kalcijev karbonat in magnezijev karbonat.

17

Družba Natumi prodaja med drugim pijačo z imenom „Soja-Drink-Calcium“, ki ima oznako „bio“ in na kateri so te navedbe: „kalcij“, „z morsko algo, ki je bogata s kalcijem“ ter „s kakovostnim kalcijem iz morske alge Lithothamnium“.

18

Zvezna dežela Severno Porenje - Vestfalija je že leta 2005 družbo Natumi obvestila, prvič, da je uporaba kalcijevega karbonata kot minerala za obogatitev ekoloških proizvodov s kalcijem prepovedana in da enako velja, kadar se obogatitev doseže z dodajanjem alg, ter drugič, da je prepovedano, da se na teh proizvodih vključijo navedbe v zvezi s kalcijem.

19

Ker je Zvezna dežela Severno Porenje - Vestfalija zoper družbo Natumi sprožila postopek za naložitev globe, je družba Natumi 14. julija 2005 pri Verwaltungsgericht Düsseldorf (upravno sodišče v Düsseldorfu, Nemčija) vložila tožbo za odpravo, ki je bila zavrnjena.

20

Družba Natumi je zoper odločitev navedenega sodišča pri Oberverwaltungsgericht für das Land Nordrhein-Westfalen (višje upravno sodišče zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija) vložila pritožbo. Postopek je bil na predlog strank v postopku v glavni stvari prekinjen do sprejetja Uredbe št. 834/2007, s katero je bila razveljavljena Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 2, str. 39).

21

Zadnjenavedeno sodišče je z odločbo z dne 19. maja 2016 zavrnilo pritožbo družbe Natumi in razsodilo, da dodajanje alge Lithothamnium calcareum v ekološko živilo v skladu z Uredbo št. 889/2008 ni dovoljeno. Po mnenju navedenega sodišča se točka 1.3 Priloge IX k tej uredbi nanaša le na užitne alge kot živilo, tako da se le takšne alge v skladu s členom 28 te uredbe uporabljajo pri predelavi ekoloških živil. Čeprav v teh določbah ni nobenega izrecnega sklicevanja na užitnost alg, naj bi bila ta razlaga podprta s tem, da morajo biti druge snovi iz točk 1.1 in 1.2 te priloge IX užitne, kot tudi alge iz člena 13(1)(a) Uredbe št. 834/2007. Alga Lithothamnium calcareum pa naj zaradi značilne kalcifikacije v celičnih stenah ne bi bila užitna. Navedeno sodišče je menilo, da usedline alge Lithothamnium calcareum nikakor niso sestavine kmetijskega izvora iz točke 1.3 Priloge IX k Uredbi št. 889/2008, temveč so minerali, katerih dodajanje ekološkim proizvodom načeloma ni dovoljeno.

22

Družba Natumi je pri Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Nemčija) vložila revizijo zoper odločbo, izdano v pritožbenem postopku.

23

Predložitveno sodišče meni, da je rešitev spora o glavni stvari na prvem mestu odvisna od vprašanja, ali Uredba št. 889/2008 dovoljuje uporabo alge Lithothamnium calcareum kot sestavine pri pripravi ekoloških živil.

24

V zvezi s tem predložitveno sodišče navaja, da člen 19(2) Uredbe št. 834/2007 razlikuje med drugim med uporabo mineralov in uporabo neekološko pridelanih sestavin kmetijskega izvora ter da Uredba št. 889/2008, s katero se izvaja Uredba št. 834/2007, v členih 27 in 28 za ti kategoriji določa različna sistema dovoljenj.

25

V skladu s členom 27(1)(f) Uredbe št. 889/2008 naj bi se namreč minerali lahko uporabili le, če je njihova uporaba v živilih za običajno zaužitje neposredno zakonsko predpisana. Neekološke pridelane sestavine kmetijskega izvora naj bi se lahko v skladu s členom 28 te uredbe uporabljale v ekoloških živilih, če so navedene na omejevalnem seznamu v Prilogi IX k navedeni uredbi. V točki 1.3 te priloge pa naj bi bile navedene „Alge, vključno z morskimi algami, ki so dovoljene za pripravo neekoloških živil“.

26

Po mnenju predložitvenega sodišča točka 1.3 Priloge IX k Uredbi št. 889/2008 ne vsebuje nobenih omejitev glede užitnosti alg. Zato naj ne bi bilo treba, da so alge tiste, ki bi morale biti užitne, temveč sestavina, ki se uporablja pri proizvodnji živil, kot je na primer prašek iz alg. Ta razlaga naj bi bila potrjena z dopisom Komisije z dne 30. marca 2015, ki ga je predložila družba Natumi in v katerem naj bi ta institucija potrdila, da se točka 1.3 Priloge IX k tej uredbi nanaša na algo Lithothamnium calcareum.

27

Predložitveno sodišče dodaja, da je res, da okoliščina, da je „litotam“ naveden kot posamična surovina rudninskega izvora v Prilogi V k Uredbi št. 889/2008 v zvezi s krmo, in neobstoj kategorije, ki ustreza „litotamu“, v Prilogi IX k tej uredbi, govorita v prid uvrstitvi alge iz postopka v glavni stvari med minerale. Vendar, če pa se alga, nabrana, ko je živa, šteje za sestavino kmetijskega izvora, ne glede na njeno vsebnost kalcija, bi to načeloma moralo veljati tudi za odmrlo algo, saj ni dokazano, da kalcifikacija nastane, ko alga odmre. Poleg tega naj uvrstitev „litotama“ kot surovine rudninskega izvora v Prilogi V k Uredbi št. 889/2008 za sistem dovoljenj za živila ne bi bila upoštevna, ker člen 19 Uredbe št. 834/2007, ki se uporablja za razvrstitev teh živil, načeloma ne dovoljuje mineralov.

28

Predložitveno sodišče ravno tako navaja, da se je zakonodajalec Unije, kot je razvidno iz pravil o krmi, določenih z Uredbo št. 889/2008, sicer zavedal visoke vsebnosti kalcija v algi Lithothamnium calcareum, vendar se točka 1.3 Priloge IX k Uredbi št. 889/2008 nanaša na alge, ne da bi bila ta alga izrecno izključena.

29

Zato naj bi bila uporaba alge Lithothamnium calcareum ter zlasti praška, pridobljenega iz usedlin te odmrle alge, ki so očiščene, posušene in zmlete, dovoljena na podlagi člena 19(2)(c) Uredbe št. 834/2007 v povezavi s členom 28 Uredbe št. 889/2008 in točko 1.3 Priloge IX k tej uredbi.

30

Vendar se predložitveno sodišče sprašuje, ali in v kolikšni meri alge ter zlasti alga Lithothamnium calcareum izpolnjujejo pogoje iz člena 21(1)(ii) Uredbe št. 834/2007, da bi bila njihova uporaba dovoljena v skladu s členom 19(2) te uredbe. Ni namreč razvidno, da teh živil brez uporabe te alge ni mogoče pridelati ali zagotoviti njihove obstojnosti oziroma izpolniti prehranskih zahtev, ki so določene v pravu Unije.

31

Na drugem mestu se predložitveno sodišče sprašuje, ali lahko označba proizvoda, ki vsebuje sestavino, kot je alga iz postopka v glavni stvari, vključuje navedbo kalcija, ki je mineral.

32

To sodišče meni, da se na podlagi člena 23 Uredbe št. 834/2007 na embalaži ali v imenu ekološke pijače ni dovoljeno sklicevati na kalcij in da bi se načeloma vsako sklicevanje na mineral, kot je kalcij, glede na člen 19(2)(b) Uredbe št. 834/2007 v povezavi s členom 27(1)(f) Uredbe št. 889/2008, ki za uporabo mineralov določa stroge pogoje, lahko štelo za zavajajoče. Vendar isto sodišče meni, da ni tako, če ta kalcij izvira iz sestavine, ki – pod pogojem, da je njena uporaba dovoljena – ima naravno visoko vsebnost kalcija.

33

V teh okoliščinah je Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

34

Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba Uredbo št. 889/2008 razlagati tako, da je uporaba praška, pridobljenega iz usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki so očiščene, posušene in zmlete, kot neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora v smislu člena 28 te uredbe, dovoljena pri predelavi ekoloških živil, kot so ekološke pijače na osnovi riža in soje, za njihovo obogatitev s kalcijem.

35

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pri razlagi določbe prava Unije treba upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi sobesedilo in cilje ureditve, katere del je (sodba z dne 19. septembra 2018, González Castro, C‑41/17, EU:C:2018:736, točka 39 in navedena sodna praksa).

36

Glede besedila določb iz postopka v glavni stvari iz člena 28 Uredbe št. 889/2008 izhaja, da se neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora, ki so uvrščene na seznam v Prilogi IX te uredbe, za namen člena 19(2)(c) Uredbe št. 834/2007 lahko uporabljajo pri predelavi ekoloških živil.

37

Priloga IX k Uredbi št. 889/2008 v točki 1 določa seznam „Nepredelanih proizvodov rastlinskega izvora in proizvodov, pridobljenih iz njih s postopki“, med katerimi so v točki 1.1 navedeni „Užitno sadje, oreščki in semena“, v točki 1.2 „Užitne začimbnice in zelišča“, v točki 1.3, naslovljeni „Drugo“, pa „Alge, vključno z morskimi algami, ki so dovoljene za pripravo neekoloških živil“.

38

Navesti je treba, kot je to storilo predložitveno sodišče, da je zakonodajalec Unije glede točk 1.1 in 1.2 te priloge IX izrecno navedel, da morajo biti izdelki, ki so navedeni v njih, užitni, ne da bi bilo to pojasnilo navedeno v točki 1.3 navedene priloge, zato neobstoj takšnega pojasnila potrjuje, da področje uporabe te določbe ni omejeno zgolj na užitne alge kot take.

39

Tako je treba točko 1.3 Priloge IX k Uredbi št. 889/2008 razumeti tako, da se nanaša na vse alge, vključno z morskimi algami, pri čemer je edini določeni pogoj to, da je njihova uporaba pri pripravi neekoloških živil dovoljena.

40

V obravnavani zadevi ni sporno, da je alga Lithothamnium calcareum morska alga in da je njena uporaba dovoljena pri predelavi neekoloških živil.

41

Zato je treba to algo šteti za nepredelan proizvod rastlinskega izvora v smislu točke 1.3 Priloge IX k Uredbi št. 889/2008.

42

Iz tega sledi, da je prašek, pridobljen iz usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki so očiščene, posušene in zmlete, proizvod, pridobljen iz proizvoda rastlinskega izvora s predelavo, ki je zajet s točko 1.3 Priloge IX k Uredbi št. 889/2008 in ki ga je treba šteti za neekološko pridelano sestavino kmetijskega izvora v smislu člena 28 te uredbe.

43

Te ugotovitve ne more izpodbiti okoliščina, na katero se sklicuje zvezna dežela Severno Porenje - Vestfalija, da točka 1 Priloge V k Uredbi št. 889/2008, ki v skladu s členom 22 te uredbe določa omejevalni seznam neekološko pridelane posamične krme rastlinskega izvora, živalskega izvora in rudninskega izvora, ki se lahko uporablja v okviru ekološke pridelave v skladu s členom 14(1)(d)(iv) in členom 16 Uredbe št. 834/2007, izrecno uvršča „litotam“ in „apnenčaste morske alge (Maerl)“, z drugimi besedami algo Lithothamnium calcareum, med „Posamična krmila rudninskega izvora“.

44

Ta razvrstitev je namreč značilna za krmo in se razlikuje od razvrstitve živil, na katera se nanašata ti uredbi. Kot je generalni pravobranilec navedel v točkah 78 in 79 sklepnih predlogov, je to razvrstitev krme mogoče pojasniti s tem, da se v okviru ureditve o krmi, ki jo določa pravo Unije, alga Lithothamnium calcareum obravnava glede na njeno hranilno vrednost.

45

Poleg tega je treba opozoriti, da Uredba št. 834/2007 v zvezi z ekološko predelanimi živili v členu 19(2)(b) in (c) ter členu 21 določa različna sistema dovoljenj glede na to, ali so uporabljeni proizvodi ali snovi sestavine neekološkega kmetijskega izvora, ki so uvrščene na omejevalni seznam, ki ga je določila Komisija in je naveden v členu 28 Uredbe št. 889/2008 ter v Prilogi IX k tej uredbi, ali dodatki, predelovalni pripomočki, arome, voda, sol, pripravki iz mikroorganizmov in encimov, minerali, snovi v sledeh, vitamini ter aminokisline in drugi mikroelementi, ki so uvrščeni na omejevalni seznam, ki ga je prav tako določila Komisija in je naveden v členu 27(1) Uredbe št. 889/2008 ter v Prilogi VIII k tej uredbi.

46

Zato uvrstitev proizvoda med sestavine kmetijskega izvora, ki niso bile ekološko pridelane, v smislu člena 28 in Priloge IX k Uredbi št. 889/2008 ali kot minerala v smislu člena 27(1) in Priloge VIII k tej uredbi ni določena glede na hranilno vrednost tega proizvoda, temveč glede na njegovo vključitev na enega od omejevalnih seznamov iz teh določb.

47

V obravnavani zadevi niti besedilo člena 27(1) Uredbe št. 889/2008 niti besedilo Priloge VIII k tej uredbi ne omenjata alge Lithothamnium calcareum, tako da je na prvi pogled ni mogoče šteti za mineral v smislu teh določb.

48

Glede sobesedila, v katero se umeščajo zadevne določbe, je treba opozoriti, da se s členom 28 Uredbe št. 889/2008 in Prilogo IX k tej uredbi izvaja člen 19(2)(c) Uredbe št. 834/2007.

49

Člen 19 Uredbe št. 834/2007, ki določa pravila za pridelavo predelanih živil, v odstavku 2(c) namreč dovoljuje dodajanje sestavin neekološkega kmetijskega izvora, če so bile v skladu s členom 21 te uredbe predhodno odobrene za uporabo v ekološki pridelavi.

50

V zvezi s tem člen 21 Uredbe št. 834/2007 določa merila glede dovoljenja za uporabo takih proizvodov in snovi ter pooblašča Komisijo, da v okviru teh meril pripravi omejevalni seznam, na katerega uvrsti navedene proizvode in snovi.

51

Komisija je na podlagi tega člena 21 v členu 28 Uredbe št. 889/2008 in v Prilogi IX k tej uredbi določila omejevalni seznam neekološko pridelanih sestavin kmetijskega izvora, ki se lahko uporabljajo pri predelavi ekoloških živil, za namene člena 19(2)(c) Uredbe št. 834/2007.

52

Iz ustaljene sodne prakse Sodišča pa izhaja, da je treba izvedbeno uredbo, če je mogoče, razlagati tako, da je v skladu z določbami osnovne uredbe (sodba z dne 19. julija 2012, Pie Optiek, C‑376/11, EU:C:2012:502, točka 34 in navedena sodna praksa).

53

Zato je treba člen 28 Uredbe št. 889/2008 in Prilogo IX k tej uredbi razlagati v skladu s členom 21 Uredbe št. 834/2007.

54

Iz tega izhaja, kot je generalni pravobranilec poudaril v točki 67 sklepnih predlogov, da se lahko neekološko pridelana sestavina kmetijskega izvora, vključena na omejevalni seznam iz Priloge IX k Uredbi št. 889/2008, uporabi v ekološkem živilu le, če izpolnjuje merila iz člena 21 Uredbe št. 834/2007.

55

V skladu s temi merili, navedenimi v členu 21(1), prvi pododstavek, točki (i) in (ii), Uredbe št. 834/2007, je uporaba proizvoda ali snovi po eni strani pogojena z neobstojem drugih možnosti, ki bi bile dovoljene v skladu s poglavjem 4 naslova III te uredbe, katerega del je ta določba, in po drugi strani z nezmožnostjo pridelave ali zagotovitve obstojnosti živil oziroma izpolnitve prehranskih zahtev, določenih z zakonodajo Unije, brez uporabe teh proizvodov ali snovi.

56

Zato je treba preveriti, ali uporaba praška, pridobljenega iz usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki so očiščene, posušene in zmlete, v ekoloških živilih, kot so ekološke pijače na osnovi riža in soje iz postopka v glavni stvari, kot neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora v smislu člena 28 Uredbe št. 889/2008, za njihovo obogatitev s kalcijem, izpolnjuje ta merila.

57

Glede prvega od teh meril se ne zdi, da bi bile na podlagi členov 19 in 21 te uredbe dovoljene druge možnosti, kar pa mora preveriti predložitveno sodišče. Zato je treba to merilo šteti za izpolnjeno.

58

Glede drugega od navedenih meril ni razvidno – kar mora prav tako preveriti predložitveno sodišče – da je dodajanje praška, pridobljenega iz usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki so očiščene, posušene in zmlete, za obogatitev ekoloških živil, kot so ekološke pijače iz riža in soje iz postopka v glavni stvari, nujno za pridelavo ali zagotovitev obstojnosti teh živil, niti ni razvidno, da je s tem dodajanjem mogoče zagotoviti izpolnitev prehranskih zahtev, določenih z zakonodajo Unije. Zato je treba šteti, da to merilo v obravnavani zadevi ni izpolnjeno.

59

Iz tega izhaja, da je treba člen 28 Uredbe št. 889/2008 in Prilogo IX k tej uredbi v povezavi s členom 21 Uredbe št. 834/2007 razlagati tako, da nasprotujejo uporabi praška, pridobljenega iz usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki so očiščene, posušene in zmlete, kot neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora, pri predelavi ekoloških živil, kot so ekološke pijače na osnovi riža in soje iz postopka v glavni stvari, za njihovo obogatitev s kalcijem.

60

To razlago potrjujejo cilji, ki jih uresničuje ureditev iz postopka v glavni stvari.

61

V skladu s členom 1(1) Uredbe št. 889/2008 je namreč njen cilj določiti posebna pravila za izvajanje Uredbe št. 834/2007.

62

Uredba št. 834/2007 določa stroga pravila glede dodajanja mineralov pri pridelavi ekoloških živil, saj njen člen 19(2)(b) določa, da se lahko minerali uporabljajo v živilih, če so bili v skladu s členom 21 te uredbe predhodno odobreni za uporabo v ekološki pridelavi.

63

V skladu s Prilogo I k Uredbi št. 1925/2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom pa je kalcij mineral.

64

Komisija je na podlagi člena 21 Uredbe št. 834/2007 v členu 27 Uredbe št. 889/2008 in v oddelku A Priloge VIII k tej uredbi določila omejevalni seznam snovi, ki se lahko uporabljajo kot aditivi pri predelavi ekoloških živil, za namene člena 19(2)(b) Uredbe št. 834/2007. V tem oddelku Priloge VIII je kalcijev karbonat sicer na ta seznam uvrščen med aditive za živila, vendar je v tem oddelku določeno, da se ne sme uporabljati pri dodajanju kalcija proizvodom.

65

Poleg tega člen 27(1)(f) Uredbe št. 889/2008 določa, da je uporaba mineralov v živilih za običajno prehrano dovoljena ob upoštevanju teh alternativnih pogojev. Prvič, uporaba mineralov v živilih za običajno prehrano mora biti „neposredno zakonsko predpisana“ v smislu, da je neposredno predpisana z določbami prava Unije ali nacionalnega prava, ki je združljivo s pravom Unije, tako da živila sploh ni mogoče dati v promet kot živila za običajno prehrano, če ti minerali niso dodani. Drugič, za živila, ki so dana v promet kot živila s posebnimi lastnostmi ali učinki na zdravje ali hranilno vrednost ali glede na potrebe posebnih skupin potrošnikov, mora biti uporaba mineralov določena z ureditvijo Unije o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo, o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke ter o začetnih formulah za dojenčke in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke.

66

V obravnavani zadevi predlog za sprejetje predhodne odločbe, spis, ki ga ima na voljo Sodišče, in analiza zadeve, ki jo je opravilo Sodišče, ne vsebujejo elementov, ki bi kazali na obstoj takega pravila nacionalnega prava ali prava Unije, ki bi nalagalo dodajanje kalcija v ekološka živila iz postopka v glavni stvari, in sicer v pijačo na osnovi riža in soje, da bi se jih lahko prodajalo.

67

Iz tega sledi, da je s členom 19(2)(b) in členom 21 Uredbe št. 834/2007 v povezavi s členom 27 Uredbe št. 889/2008 in Prilogo VIII k tej uredbi prepovedano dodajanje kalcija pri predelavi ekoloških živil, kot so pijače na osnovi riža in soje iz postopka v glavni stvari, za njihovo obogatitev s kalcijem.

68

V zvezi s tem je treba navesti, da družba Natumi v pisnem stališču priznava, da zato, ker je uporaba kalcijevega karbonata prepovedana za obogatitev ekoloških proizvodov s kalcijem, številni proizvajalci ekoloških pijač na osnovi soje, riža in žit tem pijačam dodajajo algo Lithothamnium calcareum, ker ima ta alga naravno visoko vsebnost kalcija. Poleg tega družba Natumi trdi, da je ta alga naravna alternativa kalciju, katere uporabo za obogatitev ekoloških živil je treba dovoliti.

69

Ugotoviti pa je treba, da bi razlaga, v skladu s katero bi bila uporaba praška, pridobljenega iz očiščenih, posušenih in zmletih usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki ima naravno visoko vsebnost kalcija, kot neekološko pridobljene sestavine kmetijskega izvora v smislu člena 28 Uredbe št. 889/2008, dovoljena pri predelavi ekoloških živil, kot so pijače na osnovi soje in riža, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, za njihovo obogatitev s kalcijem, omogočila, da se pridelovalci teh živil izognejo prepovedi iz člena 19(2)(b) in člena 21 Uredbe št. 834/2007 v povezavi s členom 27 Uredbe št. 889/2008 in Prilogo VIII k tej uredbi.

70

Takšna razlaga bi zato povzročila, da bi stroga pravila o dodajanju proizvodov in snovi, kot so minerali, pri pridelavi ekoloških živil, ki so določena z ureditvijo iz postopka v glavni stvari, postala neučinkovita in bi bila v nasprotju s cilji, ki jih ta ureditev uresničuje.

71

Poleg tega je treba navesti, kot je to storil generalni pravobranilec v točkah od 90 do 93 sklepnih predlogov, da predlog izvedbene uredbe o izvajanju Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe št. 834/2007 (UL 2018, L 150, str. 1) v členu 7, drugi odstavek, določa, da dovoljenje za dodajanje neekološko pridelanih sestavin kmetijskega izvora predelanim ekološkim živilom ne bo veljalo, če se bodo te uporabljale kot proizvodi ali snovi, navedene v Prilogi II, del IV, točka 2.2.2, k Uredbi 2018/848, ki med drugim vključujejo minerale. Uredba 2018/848 in navedeni predlog izvedbene uredbe, vključno s prilogami, se v obravnavani zadevi sicer ne uporabljata, vendar na področju ekološko pridelane prehrane izkazujeta razvojni trend omejevanja dodajanja neekološko pridelanih elementov ekološko pridelanim živilom.

72

Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba Uredbo št. 889/2008 razlagati tako, da nasprotuje uporabi praška, pridobljenega iz usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki so očiščene, posušene in zmlete, kot neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora v smislu člena 28 Uredbe št. 889/2008, pri predelavi ekoloških živil, kot so ekološke pijače na osnovi riža in soje, za njihovo obogatitev s kalcijem.

73

Ob upoštevanju odgovora na prvo in drugo vprašanje na tretje vprašanje ni treba odgovoriti.

74

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/1584 z dne 22. oktobra 2018, je treba razlagati tako, da nasprotuje uporabi praška, pridobljenega iz usedlin alge Lithothamnium calcareum, ki so očiščene, posušene in zmlete, kot neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora v smislu člena 28 Uredbe št. 889/2008, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo 2018/1584, pri predelavi ekoloških živil, kot so ekološke pijače na osnovi riža in soje, za njihovo obogatitev s kalcijem.