–

za Eutelsat SA L. de la Brosse in C. Barraco-David, avocats,

–

za Inmarsat Ventures SE C. Spontoni, N. Brice in É. Barbier de La Serre, avocats,

–

za Viasat Inc. in Viasat UK Ltd L. Panepinto, P. de Bandt in H. Farge, avocats, ter J. Ruiz Calzado, abogado,

–

za francosko vlado A.-L. Desjonquères, E. de Moustier in P. Dodeller, agenti,

–

za belgijsko vlado P. Cottin in J.-C. Halleux, agenta, skupaj s S. Depréjem, avocat,

–

za vlado Združenega kraljestva S. Brandon, agent, skupaj z J. Morrison, barrister,

–

za Evropsko komisijo É. Gippini Fournier, G. Braun in L. Nicolae, agenti,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(2)(a) in (b), člena 4(1)(c)(ii), člena 7(1) in (2) ter člena 8(1) in (3) Odločbe št. 626/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2008 o izbiri in odobritvi sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS) (UL 2008, L 172, str. 15, v nadaljevanju: Odločba MSS).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Eutelsat SA in Autorité de régulation des communications électroniques et des postes (ARCEP) (regulativni organ za elektronske komunikacije in pošto, Francija) zaradi odločbe zadnjenavedenega organa, da družbi Inmarsat Ventures SE, nekdanji Inmarsat Ventures Ltd (v nadaljevanju: Inmarsat), dodeli pravice do uporabe dopolnilnih talnih komponent (v nadaljevanju: DTK) mobilnih satelitskih sistemov.

3

Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) je specializirana agencija Združenih narodov, zadolžena za informacijske in komunikacijske tehnologije. Kot izhaja zlasti iz člena 1 ustave ITU, se v okviru te agencije na svetovni ravni dodeljujejo radijski spektri in orbite satelitov ter pripravljajo tehnični standardi za zagotavljanje medsebojne povezanosti omrežij in tehnologij.

4

V skladu s členom 2 ustave ITU to agencijo sestavljajo države članice in sektorske članice. Trenutno ima ITU 193 držav članic, med katerimi so vse države članice Evropske unije, ki je sama „članica sektorja“.

5

Člen 4 te ustave, naslovljen „Uradne listine [ITU]“, v odstavku 3 določa:

„Določbe [te u]stave in [te k]onvencije so dopolnjene še z določbami [i]zvršilnih pravilnikov, navedenih spodaj, ki urejata uporabo telekomunikacij in ki sta obvezujoča za vse [č]lanice:

[…]

[…]“.

6

Naloga svetovnih konferenc o radiokomunikacijah (WRC) je preučiti in po potrebi spremeniti pravilnik o radiokomunikacijah iz člena 4 ustave ITU. Ta pravilnik v različici, izhajajoči iz WRC, ki je potekala v Ženevi (Švica) 23. januarja 2012 (WRC‑12) (v nadaljevanju: Pravilnik o radiokomunikacijah), vsebuje poglavje I, naslovljeno „Terminologija in tehnične značilnosti“, ki vključuje člen 1 tega pravilnika, naslovljen „Opredelitve pojmov“. Ta člen je razdeljen na oddelke, med katerimi je oddelek III naslovljen „Radijske storitve“. Oddelki so razčlenjeni na številke. V tem oddelku III je med drugim številka 1.25 navedenega člena 1, v kateri je določeno:

„mobilna satelitska storitev: Radiokomunikacijska storitev:

Ta storitev lahko poleg tega vključuje povezave, ki so potrebne za njeno uporabo.“

7

Člen 1 Pravilnika o radiokomunikacijah vsebuje oddelek IV, naslovljen „Radijske postaje in radijski sistemi“, ki med drugim vsebuje številke 1.61, 1.63, 1.64, 1.67 in 1.68, v katerih je navedeno:

„1.61 postaja: eden ali več oddajnikov ali sprejemnikov ali kombinacija oddajnikov in sprejemnikov, vključno s potrebno opremo, potrebnih na enem mestu za izvajanje radiokomunikacijske storitve ali radioastronomske storitve.

Vsaka postaja se razvrsti glede na storitev, pri kateri se stalno ali začasno uporablja.

[…]

1.63 zemeljska postaja: postaja, nameščena na površju Zemlje ali v glavnem delu Zemljinega ozračja in je namenjena komuniciranju:

1.64 vesoljska postaja: postaja, nameščena na objektu, ki je zunaj ali je namenjen, da bo zunaj, ali je bil zunaj večinskega dela Zemljine atmosfere.

[…]

1.67 mobilna postaja: postaja v mobilni storitvi, namenjena uporabi med gibanjem ali med zaustavitvami na nedoločenih (poljubnih) točkah.

1.68 mobilna zemeljska postaja: zemeljska postaja v mobilni satelitski storitvi, namenjena uporabi med gibanjem ali med zaustavitvami na nedoločenih (poljubnih) točkah.“

8

V uvodnih izjavah 1, 4, 5, 18 in 19 Odločbe MSS je navedeno:

[…]

[…]

9

Člen 1 te odločbe določa:

„1.   Namen te odločbe je olajšati razvoj konkurenčnega notranjega trga za mobilne satelitske storitve (MSS) v vsej Skupnosti in zagotavljati postopno pokritost vseh držav članic.

Ta odločba določa postopek Skupnosti za skupno izbiro obratovalcev mobilnih satelitskih sistemov, ki v skladu z Odločbo [Komisije] 2007/98/ES [z dne 14. februarja 2007 o usklajeni uporabi radijskega spektra v frekvenčnih pasovih 2 GHz za uvedbo sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (UL 2007, L 43, str. 32)] uporabljajo frekvenčni pas 2 GHz, ki zajema radijski spekter od 1980 do 2010 MHz za komunikacije Zemlja–vesolje in od 2170 do 2200 MHz za komunikacije vesolje–Zemlja. Prav tako določa določbe za usklajeno odobritev izbranih obratovalcev s strani držav članic za uporabo dodeljenega radijskega spektra v tem pasu za delovanje mobilnih satelitskih sistemov.

2.   Obratovalci mobilnih satelitskih sistemov se izberejo s postopkom Skupnosti, v skladu z naslovom II.

3.   Države članice odobrijo izbrane obratovalce mobilnih satelitskih sistemov v skladu z naslovom III.

[…]“.

10

Člen 2(2) navedene odločbe določa:

„Uporabljajo se […] naslednje opredelitve:

11

Naslov II Odločbe MSS, „Izbirni postopek“, zajema med drugim člena 3 in 4 te odločbe. Člen 3(1) navedene odločbe določa:

„Komisija organizira primerjalni izbirni postopek za izbiro obratovalcev mobilnih satelitskih sistemov. […]“.

12

Člen 4(1) te odločbe določa:

„Uporabljajo se naslednje zahteve za dopustnost:

[…]

13

Naslov III Odločbe MSS, „Odobritev“, med drugim vsebuje člena 7 in 8 te odločbe. Člen 7 te odločbe določa:

„1.   Države članice zagotovijo, da imajo izbrani prosilci v skladu s časovnim okvirom in območjem pokritosti, h kateremu se obvežejo, v skladu s členom 4(1)(c) ter v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo pravico uporabe določene radijske frekvence, opredeljene v odločitvi Komisije [o izbiri prosilcev], in pravico obratovanja mobilnega satelitskega sistema. O teh pravicah ustrezno obvestijo izbrane prosilce.

2.   Za pravice, ki jih zajema odstavek 1, veljajo naslednji splošni pogoji:

[…]

[…]“.

14

Člen 8 navedene odločbe določa:

„1.   Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti zagotovijo, da njihovi pristojni organi na zahtevo podelijo prosilcem, ki so izbrani v skladu z naslovom II in jim je izdana odobritev, da lahko uporabljajo spekter v skladu s členom 7, vsako odobritev, ki je potrebna za zagotavljanje [DTK] mobilnih satelitskih sistemov na svojih ozemljih.

[…]

3.   Za vse nacionalne odobritve, ki so izdane za delovanje [DTK] mobilnih satelitskih sistemov v frekvenčnem pasu 2 GHz, veljajo naslednji splošni pogoji:

15

Člen 2 Odločbe Komisije 2009/449/ES z dne 13. maja 2009 o izbiri obratovalcev vseevropskih sistemov, ki zagotavljajo mobilne satelitske storitve (MSS) (UL 2009, L 149, str. 65, v nadaljevanju: Odločba o izbiri) določa:

„Podjetji [Družbi] Inmarsat Ventures Limited in Solaris Mobile Limited sta glede na prvo fazo izbire v primerjalnem izbirnem postopku iz naslova II Odločbe [MSS] upravičena prosilca.

Ker skupna širina radijskega spektra, ki sta jo zahtevala upravičena prosilca, obdržana v ožjem izboru po prvi fazi izbire v primerjalnem izbirnem postopku iz naslova II Odločbe [MSS], ne presega širine razpoložljivega radijskega spektra, opredeljenega v členu 1(1) Odločbe [MSS], se izbereta podjetji [družbi] Inmarsat in Solaris Mobile Limited.“

16

Člen 3 te odločbe določa:

„Frekvence, ki jih bo vsak izbrani prosilec lahko uporabljal v vsaki državi članici v skladu z naslovom III Odločbe [MSS], so:

[…]“.

17

Po opravljenem izbirnem postopku, na katerega se nanaša naslov II Odločbe MSS, je bila družba Inmarsat na podlagi člena 2, drugi odstavek, Odločbe o izbiri izbrana za enega od obratovalcev mobilnih satelitskih sistemov.

18

Ta družba je razvila sistem, imenovan „European Aviation Network“ (EAN), ki je namenjen zagotavljanju storitev povezljivosti med letom za letala, ki letijo nad Unijo, in ki omogoča zagotavljanje mobilne storitve za letala s satelitskimi prenosi, ki jih prejme terminal, nameščen nad trupom letala, in prenosi, izvedenimi iz [DTK], nameščenih na ozemlju Unije, ki jih prejme terminal, nameščen pod trupom letala.

19

ARCEP je z odločbo z dne 21. oktobra 2014 družbi Inmarsat odobril uporabo frekvenc, navedenih v členu 3(a) Odločbe o izbiri, na ozemlju celinske Francije. Poleg tega je ta organ z odločbo z dne 22. februarja 2018 (v nadaljevanju: odločba z dne 22. februarja 2018) družbi Inmarsat izdal odobritev za obratovanje [DTK] mobilnega satelitskega sistema.

20

Družba Eutelsat, ki je konkurentka družbe Inmarsat, je pri predložitvenem sodišču, Conseil d’État (državni svet, Francija), vložila tožbo za razglasitev ničnosti odločbe z dne 22. februarja 2018, zlasti zaradi kršitve prava Unije.

21

V zvezi s tem družba Eutelsat primarno navaja tri tožbene razloge. Trdi, prvič, da sistem EAN, ki ga namerava vzpostaviti družba Inmarsat, ni mobilni satelitski sistem, ker njene DTK niso sestavni del tega sistema. Drugič, DTK, ki so bile odobrene z odločbo z dne 22. februarja 2018, naj ne bi bile dopolnilne glede na satelitsko komponento tega sistema. Tretjič, dejstvo, da družba Inmarsat na dan, določen v členu 4(1)(c)(ii) Odločbe MSS, ni zagotavljala mobilnih satelitskih storitev, naj bi preprečevalo izdajo odobritve za obratovanje DTK mobilnih satelitskih sistemov.

22

Družbi Viasat Inc. in Viasat UK Ltd (v nadaljevanju skupaj: Viasat) sta intervenirali v podporo ničnostni tožbi, ki jo je vložila družba Eutelsat.

23

Predložitveno sodišče najprej meni, da je treba za odgovor na prvi tožbeni razlog, naveden v točki 21 te sodbe, zlasti določiti pravna merila, na podlagi katerih je mogoče opredeliti „mobilno zemeljsko postajo“ v smislu Odločbe MSS, da bi se preverilo, ali je mogoče šteti, da sistem EAN izpolnjuje ta merila.

24

Dalje, v skladu z navedbami tega sodišča je treba za odgovor na drugi tožbeni razlog, omenjen v točki 21 te sodbe, pojasniti vlogo satelitskih in talnih komponent mobilnega satelitskega sistema na podlagi člena 2(2) Odločbe MSS ter pojem „zahtevana kakovost“ v smislu točke (b) tega člena 2(2).

25

Nazadnje, navedeno sodišče meni, da je treba za odgovor na tretji tožbeni razlog, omenjen v točki 21 te sodbe, natančno določiti vpliv tega, da obratovalec, izbran v skladu z naslovom II Odločbe MSS, eventualno ne upošteva končnega roka iz člena 4(1)(c)(ii) te odločbe za pokritost ozemlja z mobilnim satelitskim sistemom, in zlasti ugotoviti, ali morajo pristojni organi držav članic v primeru neizpolnjevanja te obveznosti zavrniti izdajo odobritev za uporabo DTK oziroma ali vsaj lahko zavrnejo izdajo teh odobritev.

26

V teh okoliščinah je Conseil d’État (državni svet) prekinil odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložil ta vprašanja:

27

Za odgovor na drugo vprašanje, ki ga je treba preučiti najprej, je treba pojasniti, da ni sporno, da v obravnavani zadevi sistem, ki ga je razvila družba Inmarsat, čeprav je opremljen s satelitom, v smislu zmogljivosti prenesenih podatkov temelji predvsem na komunikacijah s talnimi postajami, ki pokrivajo celotno evropsko ozemlje držav članic. Tako se talne postaje iz zadeve v glavni stvari, za katere je bila družbi Inmarsat z odločbo z dne 22. februarja 2018 izdana odobritev za obratovanje DTK mobilnih satelitskih sistemov, nahajajo na celotnem ozemlju celinske Francije.

28

Poleg tega, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 67 sklepnih predlogov, je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razvidno, da je satelit, ki ga uporablja družba Inmarsat v okviru svojega mobilnega satelitskega sistema, namenjen uporabi le na območjih, ki jih talne postaje te družbe ne pokrivajo, in sicer zlasti nad morji.

29

Zato predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 2(2)(a) in (b) Odločbe MSS razlagati tako, da mora mobilni satelitski sistem v smislu zmogljivosti prenesenih podatkov primarno temeljiti na satelitski komponenti tega sistema, in ali je DTK mobilnih satelitskih sistemov mogoče namestiti tako, da pokrivajo celotno ozemlje Unije, ker ta satelitska komponenta ne omogoča, da se na kateri koli lokaciji tega ozemlja zagotovi komunikacija z „zahtevano kakovostjo“ v smislu te določbe.

30

Opozoriti je treba, da so v skladu s členom 2(2)(a) Odločbe MSS „mobilni satelitski sistemi“ opredeljeni kot elektronska komunikacijska omrežja in pripadajoče naprave, ki lahko zagotavljajo radiokomunikacijske storitve med mobilno zemeljsko postajo in eno ali več vesoljskimi postajami ali med mobilnimi zemeljskimi postajami prek ene ali več vesoljskih postaj ali med mobilno zemeljsko postajo in eno ali več DTK, ki se uporabljajo na fiksnih lokacijah. V tej določbi je tudi pojasnjeno, da takšni sistemi vključujejo vsaj eno vesoljsko postajo.

31

Poleg tega so na podlagi člena 2(2)(b) te odločbe „DTK mobilnih satelitskih sistemov“ talne postaje, ki se uporabljajo na fiksnih lokacijah, da se izboljša razpoložljivost mobilne satelitske storitve na geografskih območjih, ki jih pokriva eden ali več satelitov sistema in kjer komunikacij z zahtevano kakovostjo ni mogoče zagotoviti z eno ali več vesoljskimi postajami.

32

V zvezi z odobritvami, potrebnimi za zagotavljanje DTK mobilnih satelitskih sistemov, člen 8(1) Odločbe MSS določa, da morajo pristojni organi držav članic te odobritve z učinkom na svojem nacionalnem ozemlju izdati prosilcem, ki so bili izbrani v skladu z naslovom II te odločbe in jim je bila izdana odobritev, da lahko uporabljajo spekter v skladu s členom 7 navedene odločbe.

33

V skladu s členom 8(3) te odločbe za navedene odobritve veljajo splošni pogoji, našteti v točkah od (a) do (d) te določbe. Tako se zlasti zahteva, da obratovalci uporabijo dodeljeni radijski spekter za zagotavljanje DTK mobilnih satelitskih sistemov. Poleg tega se zahteva, da so DTK sestavni del mobilnega satelitskega sistema, da so pod nadzorom mehanizma za upravljanje satelitskih virov in omrežij, da uporabljajo isto smer prenosa in iste dele frekvenčnih pasov kot z njimi povezane satelitske komponente ter da ne povečujejo zahtev z njimi povezanega mobilnega satelitskega sistema glede spektra. Prav tako samostojno delovanje DTK v primeru okvare satelitske komponente z njimi povezanega mobilnega satelitskega sistema ne sme presegati 18 mesecev.

34

Najprej, iz določb, na katere je opozorjeno zgoraj, izhaja, da mora „mobilni satelitski sistem“ v smislu Odločbe MSS obvezno vključevati vsaj eno vesoljsko postajo, medtem ko je delovanje DTK zgolj fakultativno. Poleg tega je treba, če želi obratovalec uporabiti DTK, spoštovati splošne pogoje iz člena 8(3) te odločbe.

35

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da niti člen 2(2)(a) in (b) Odločbe MSS niti člen 8(1) in (3) te odločbe ne opredeljujeta razmerja med satelitsko komponento mobilnega satelitskega sistema na eni strani in zemeljsko komponento tega sistema na drugi v smislu zmogljivosti prenesenih podatkov.

36

Zlasti v zvezi s tem ni mogoče izpeljati nobenega sklepa iz uporabe besede „dopolnilna“ v izrazu „dopolnilne talne komponente“, saj ta beseda, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 77 sklepnih predlogov, ne pove ničesar o relativnem pomenu obeh komponent.

37

Zato ni mogoče šteti, da mora mobilni satelitski sistem, katerega sestavni del so tako satelit kot DTK, v smislu zmogljivosti prenesenih podatkov primarno temeljiti na satelitski komponenti tega sistema.

38

Dalje, glede obsega pokritja DTK je treba v uvodu navesti, da v skladu s členom 8(1) Odločbe MSS pristojni organi držav članic izdajo potrebne odobritve za zagotavljanje DTK mobilnih satelitskih sistemov le za svoja nacionalna ozemlja.

39

V skladu s pogojem iz člena 8(3)(a) te odločbe, ki se uporablja za vse odobritve, ki jih izdajo države članice, mora obratovalec uporabljati dodeljeni radijski spekter za zagotavljanje DTK mobilnih satelitskih sistemov. Zato morajo talne postaje, za katere obratovalec zaprosi za obratovanje kot DTK, ustrezati „DTK mobilnih satelitskih sistemov“ v smislu člena 2(2)(b) navedene odločbe.

40

Iz zadnjenavedene določbe sta razvidni dve glavni zahtevi za to, da se lahko talna postaja opredeli kot „DTK mobilnih satelitskih sistemov“. Glede umestitve se mora ta talna postaja uporabljati na fiksni lokaciji in mora pokrivati geografsko območje, ki je pokrito z enim ali več sateliti zadevnega mobilnega satelitskega sistema. Poleg tega jo je treba s funkcionalnega vidika uporabljati za povečanje razpoložljivosti mobilne satelitske storitve na območjih, kjer komunikacij z zahtevano kakovostjo ni mogoče zagotoviti z eno ali več vesoljskimi postajami.

41

Na podlagi tega je mogoče ugotoviti, da v primeru, da so ti zahtevi in drugi splošni pogoji iz člena 8(3) Odločbe MSS izpolnjeni, niti iz člena 2(2)(b) te odločbe niti iz nobene druge določbe te odločbe ni mogoče sklepati na kakršno koli omejitev glede števila DTK, ki jih je mogoče uporabljati, ali glede obsega geografske pokritosti z njimi.

42

V tem okviru Komisija glede pojma „zahtevana kakovost“ iz navedenega člena 2(2)(b), na katerega se posebej sklicuje predložitveno sodišče, v pisnem stališču trdi, da bi bilo treba ta pojem razlagati glede na satelitsko komponento zadevnega mobilnega satelitskega sistema. Tako naj bi bilo treba „zahtevano kakovost“ razumeti kot najvišjo raven zmogljivosti prenosa podatkov, ki bi jo ta komponenta lahko zagotavljala v običajnih okoliščinah komercialne uporabe pod idealnimi pogoji komunikacije na določenem kraju, kjer se nahaja talna postaja.

43

Te razlage, ki nima podlage v besedilu člena 2(2)(b) Odločbe MSS, ni mogoče sprejeti.

44

Nasprotno, ob upoštevanju sobesedila navedenega člena 2(2)(b) in ciljev, ki se uresničujejo z Odločbo MSS, je treba ugotoviti, da se „zahtevana kakovost“ v smislu te določbe najprej opredeli glede na raven kakovosti, ki je potrebna za zagotavljanje storitve, ki jo ponuja obratovalec zadevnega mobilnega satelitskega sistema.

45

V skladu s členom 8(3)(b) Odločbe MSS v povezavi z uvodno izjavo 18 te odločbe so namreč DTK sestavni del mobilnega satelitskega sistema. V zvezi s tem so storitve, ki jih zagotavlja tak sistem, kot je razvidno iz uvodne izjave 5 te odločbe, inovativna platforma za različne vrste vseevropskih telekomunikacijskih storitev in storitev radiodifuzije/oddajanja več uporabnikom, kot so hitri dostop do interneta/intraneta in mobilne večpredstavnostne storitve. Poleg tega iz uvodnih izjav 1 in 5 navedene odločbe izhaja, da je njen namen spodbujanje inovativnosti in interesov potrošnikov.

46

Opravljanje takih inovativnih in kakovostnih storitev pa zahteva vedno več zmogljivosti. Poleg tega za obratovalca mobilnega satelitskega sistema ne bi bilo niti tehnično izvedljivo niti poslovno vzdržno, da bi povečane zahteve glede zmogljivosti in posledično glede kakovosti izpolnil tako, da bi okrepil zgolj satelitsko komponento svojega sistema, saj je količina radijskega spektra, s katerim razpolaga ta obratovalec, omejena in v skladu s členom 4(1)(b) Odločbe MSS znaša največ 15 MHz za komunikacijo Zemlja-vesolje in največ 15 MHz za komunikacijo vesolje-Zemlja.

47

V teh okoliščinah lahko okrepljena uporaba talnih postaj, ki so glede na svoje bistvene tehnične lastnosti učinkovitejše z vidika zmogljivosti, pomeni boljšo prilagoditev tem potrebam in poleg tega omogoča učinkovitejšo uporabo radijskih frekvenc, kar je cilj, poudarjen v uvodni izjavi 4 Odločbe MSS.

48

V zvezi s tem je treba še navesti, da načelo tehnološke nevtralnosti, ki ga je treba upoštevati na tem področju, zahteva, da razlaga zadevnih določb ne omejuje inovacij in tehnološkega napredka.

49

Poleg tega besedilo uvodne izjave 18 Odločbe MSS ne nasprotuje taki razlagi, ker je v tej uvodni izjavi s tem, da je v njej navedeno, da se DTK običajno uporabljajo za izboljšanje satelitskih storitev na območjih, kjer zaradi ovir, kot so zgradbe in teren, morda ni mogoče ohraniti neprekinjene vidne povezave s satelitom, zgolj opisana določena vrsta možne uporabe DTK, ne da bi bile druge uporabe izključene.

50

Vendar je treba dodati, da je v skladu s členom 1(1) Odločbe MSS njen cilj olajšati razvoj konkurenčnega notranjega trga za mobilne satelitske storitve, pri čemer je ta cilj poudarjen tudi v uvodnih izjavah 5 in 19 te odločbe. Glede na ta cilj pa pravica do uporabe DTK, ki je podeljena obratovalcu takega mobilnega satelitskega sistema, ne bi smela povzročiti izkrivljanja konkurence na zadevnem trgu.

51

Zato mora pristojni nacionalni organ, ki je edini pooblaščen za izdajo odobritev, potrebnih za zagotavljanje DTK mobilnih satelitskih sistemov, preučiti, v kolikšni meri bi lahko zahtevano obratovanje DTK povzročilo izkrivljanje konkurence, in navedene odobritve pogojiti z ustreznimi in potrebnimi omejitvami in obveznostmi, da se konkurenca ne bi izkrivila, ali, odvisno od primera, odobritev celo zavrniti.

52

Na podlagi tega je mogoče ugotoviti, da pristojni organ države članice lahko izda odobritev, da se DTK mobilnih satelitskih sistemov uporabljajo tako, da pokrivajo celotno ozemlje te države članice, ker satelitska komponenta zadevnega mobilnega satelitskega sistema na nobeni lokaciji na tem ozemlju ne omogoča zagotavljanja komunikacije z „zahtevano kakovostjo“ v smislu člena 2(2)(b) Odločbe MSS – ki se razume kot raven kakovosti, ki je potrebna za zagotavljanje storitve, ki jo ponuja obratovalec tega sistema – če konkurenca ni izkrivljena.

53

Nazadnje, ta organ mora tudi preveriti, ali bo spoštovan splošni pogoj iz člena 8(3)(c) te odločbe, v skladu s katerim je vsako samostojno delovanje DTK omejeno na primer okvare satelitske komponente tega sistema in ne sme biti daljše od 18 mesecev.

54

Iz te določbe v povezavi s členom 2(2)(a) in (b) Odločbe MSS namreč izhaja, da, kot je generalni pravobranilec navedel v točki 72 sklepnih predlogov, ni potrebno zgolj to, da mobilni satelitski sistem ima satelitsko komponento, ampak se mora ta komponenta tudi dejansko uporabljati.

55

Iz tega sledi, da mora satelitska komponenta mobilnega satelitskega sistema v praksi delovati skupaj z DTK in da njena vloga dejansko ne sme biti omejena na zagotovitev tega, da so s formalnega vidika izpolnjeni pogoji iz Odločbe MSS.

56

Zato mora pristojni nacionalni organ preveriti, ali je satelitska komponenta zadevnega mobilnega satelitskega sistema dejansko in konkretno koristna v smislu, da mora biti taka komponenta potrebna za delovanje navedenega sistema, brez poseganja – kot je bilo pojasnjeno v točki 33 te sodbe – v samostojno delovanje DTK v primeru okvare satelitske komponente, ki ne sme presegati 18 mesecev.

57

Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 2(2)(a) in (b) Odločbe MSS v povezavi s členom 8(1) in (3) te odločbe razlagati tako, da ni potrebno, da mobilni satelitski sistem v smislu zmogljivosti prenesenih podatkov primarno temelji na satelitski komponenti tega sistema, in da so DTK mobilnih satelitskih sistemov lahko nameščene tako, da pokrivajo celotno ozemlje Unije, ker ta satelitska komponenta na nobeni lokaciji na tem ozemlju ne omogoča zagotavljanja komunikacije z „zahtevano kakovostjo“ v smislu člena 2(2)(b) navedene odločbe – ki se razume kot raven kakovosti, ki je potrebna za zagotavljanje storitve, ki jo ponuja obratovalec tega sistema – če konkurenca ni izkrivljena in če je navedena satelitska komponenta dejansko in konkretno koristna v smislu, da mora biti taka komponenta potrebna za delovanje mobilnega satelitskega sistema, brez poseganja v samostojno delovanje DTK v primeru okvare satelitske komponente, ki ne sme presegati 18 mesecev.

58

Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba pojem „mobilna zemeljska postaja“ v smislu člena 2(2)(a) Odločbe MSS razlagati tako, da se zahteva, da lahko taka postaja, da bi bila zajeta s tem pojmom, brez ločene opreme komunicira tako z DTK kot s satelitom.

59

Najprej je treba opozoriti, da imajo v obravnavani zadevi v okviru sistema, ki ga je razvila družba Inmarsat, letala, opremljena s tem sistemom, sprejemni terminal, ki je nad trupom, in sprejemni terminal, ki je pod njim. Medtem ko prvi terminal prejema satelitske komunikacije, drugi prejema komunikacije, ki se opravijo iz DTK. Poleg tega je iz spisa, s katerim razpolaga Sodišče, razvidno, da sta oba terminala povezana prek komunikacijskega gonilnika.

60

V zvezi s tem družbi Eutelsat in Viasat v bistvu po eni strani trdita, da sprejemnega terminala, ki je pod trupom, ni mogoče šteti za „mobilno zemeljsko postajo“ v smislu člena 2(2)(a) Odločbe MSS, ker ta sprejemni terminal ne more komunicirati s satelitom. Po drugi strani po mnenju teh strank ni mogoče šteti, da oba terminala in komunikacijski gonilnik skupaj tvorijo tako postajo.

61

Navesti je treba, da medtem ko Odločba MSS ne vsebuje pojasnil glede vsebine pojma „mobilna zemeljska postaja“ v smislu člena 2(2)(a) te odločbe, Pravilnik o radiokomunikacijah vsebuje opredelitev tega pojma.

62

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba besedila prava Unije, kolikor je mogoče, razlagati ob upoštevanju mednarodnega prava (sodba z dne 4. septembra 2014, Zeman, C‑543/12, EU:C:2014:2143, točka 58 in navedena sodna praksa). To velja zlasti, kadar tako besedilo vsebuje posebne pojme, ki so uporabljeni v mednarodnem sporazumu, sklenjenem v okviru mednarodne organizacije, kot je ITU, katere članice so vse države članice Unije, Unija pa je njena „članica sektorja“.

63

Zato je treba za razlago pojma „mobilna zemeljska postaja“ v smislu člena 2(2)(a) Odločbe MSS upoštevati opredelitev iz Pravilnika o radiokomunikacijah.

64

V skladu s številko 1.68 člena 1 Pravilnika o radiokomunikacijah „mobilna zemeljska postaja“ pomeni zemeljsko postajo v mobilni satelitski storitvi, namenjeno uporabi med gibanjem ali med zaustavitvami na nedoločenih (poljubnih) točkah. V zvezi s tem so izrazi „postaja“, „zemeljska postaja“ in „mobilna satelitska storitev“ opredeljeni v številkah 1.61, 1.63 oziroma 1.25 tega člena 1.

65

Iz vseh teh določb izhaja, da so za mobilno zemeljsko postajo v smislu Pravilnika o radiokomunikacijah značilni štirje ločeni elementi glede strukture, lokacije, mobilnosti in funkcije.

66

Prvič, kar zadeva njeno strukturo, je taka postaja sestavljena iz enega ali več oddajnikov ali sprejemnikov ali kombinacije oddajnikov in sprejemnikov, vključno s potrebno opremo.

67

Drugič, mobilna zemeljska postaja je, kar zadeva njeno lokacijo, bodisi na površju Zemlje bodisi v glavnem delu Zemljinega ozračja.

68

Tretjič, taka postaja je, kar zadeva njeno mobilnost, namenjena uporabi med gibanjem ali med zaustavitvami na nedoločenih (poljubnih) točkah.

69

Četrtič, v zvezi s funkcionalnim vidikom mobilne zemeljske postaje je treba navesti, da je v okviru zagotavljanja nekaterih vrst radiokomunikacijskih storitev namen te postaje omogočiti komunikacijo med vesoljskimi postajami ali komuniciranje z eno ali več vesoljskimi postajami ali z drugimi istovrstnimi postajami prek ene ali več vesoljskih postaj.

70

Vendar v zvezi s tem funkcionalnim vidikom in kot je navedel generalni pravobranilec v točki 46 sklepnih predlogov, člen 2(2)(a) Odločbe MSS – drugače kot Pravilnik o radiokomunikacijah – glede radiokomunikacijskih storitev iz te določbe ne navaja komunikacij med vesoljskimi postajami, vključuje pa komunikacije med mobilno zemeljsko postajo ter eno ali več DTK. Poleg tega v skladu z navedeno določbo mobilni satelitski sistemi vključujejo vsaj eno vesoljsko postajo.

71

Zato je treba šteti, da je „mobilna zemeljska postaja“ v smislu člena 2(2)(a) Odločbe MSS postaja – torej eden ali več oddajnikov ali sprejemnikov ali kombinacija oddajnikov in sprejemnikov, vključno s potrebno opremo – ki se nahaja bodisi na površju Zemlje bodisi v glavnem delu Zemljinega ozračja, ki je namenjena uporabi med gibanjem ali med zaustavitvami na nedoločenih (poljubnih) točkah, ki mora biti zmožna komunicirati z eno ali več vesoljskimi postajami ali z drugimi istovrstnimi postajami prek ene ali več vesoljskih postaj ter ki je lahko zmožna komunicirati z eno ali več DTK.

72

Glede konfiguracije, kot je ta iz zadeve v glavni stvari, je treba ugotoviti, da kombinacija, sestavljena iz dveh ločenih sprejemnih terminalov, ki sta povezana prek komunikacijskega gonilnika, pri čemer je prvi nad trupom letala in komunicira z vesoljsko postajo, drugi pa je pod tem trupom in komunicira z DTK, te zahteve izpolnjuje.

73

Glede tega pa, kot je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 57 sklepnih predlogov, ni upoštevna okoliščina, da posamezni elementi ne tvorijo fizično neločljive celote.

74

Ob upoštevanju vseh zgornjih preudarkov je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba pojem „mobilna zemeljska postaja“ v smislu člena 2(2)(a) Odločbe MSS razlagati tako, da se ne zahteva, da lahko taka postaja, da bi bila zajeta s tem pojmom, brez ločene opreme komunicira tako z DTK kot s satelitom.

75

Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 8(1) Odločbe MSS v povezavi s členom 7(1) te odločbe razlagati tako, da pristojni organi držav članic, če je dokazano, da obratovalec, ki je izbran v skladu z naslovom II navedene odločbe in ima odobritev za uporabo radijskega spektra v skladu s členom 7 te odločbe, do končnega datuma iz člena 4(1)(c)(ii) Odločbe MSS ni zagotovil mobilnih satelitskih storitev prek mobilnega satelitskega sistema, temu obratovalcu morajo zavrniti ali mu vsaj lahko zavrnejo odobritve, ki jih potrebuje za zagotavljanje DTK mobilnih satelitskih sistemov, ker ni spoštoval obveze, sprejete v svoji prijavi.

76

Sodišče je moralo enako vprašanje preučiti že v sodbi z dne 5. marca 2020, Viasat UK in Viasat (C‑100/19, EU:C:2020:174), zato je mogoče odgovor Sodišča na navedeno vprašanje, kot je vsebovan v izreku navedene sodbe, v celoti prenesti na to vprašanje za predhodno odločanje.

77

V teh okoliščinah je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 8(1) Odločbe MSS v povezavi s členom 7(1) te odločbe razlagati tako, da pristojni organi držav članic, če je dokazano, da obratovalec, ki je izbran v skladu z naslovom II navedene odločbe in ima odobritev za uporabo radijskega spektra v skladu s členom 7 te odločbe, do končnega datuma iz člena 4(1)(c)(ii) Odločbe MSS ni zagotovil mobilnih satelitskih storitev prek mobilnega satelitskega sistema, nimajo pooblastila, da temu obratovalcu zavrnejo odobritve, ki jih potrebuje za zagotavljanje DTK mobilnih satelitskih sistemov, ker ni spoštoval obveze, sprejete v svoji prijavi.

78

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo: