1

Valencia Club de Fútbol SAD (v nadaljevanju: Valencia CF) s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa predsednika Splošnega sodišča Evropske unije z dne 22. marca 2018, Valencia Club de Fútbol/Komisija (T‑732/16 R, neobjavljen, v nadaljevanju: izpodbijani sklep, EU:T:2018:171), s katerim je navedeno sodišče zavrnilo njegov predlog za odlog izvršitve Sklepa Komisije (EU) 2017/365 z dne 4. julija 2016 o državni pomoči SA.36387 (2013/C) (ex 2013/NN) (ex 2013/CP), ki jo je Španija odobrila klubom Valencia Club de Fútbol [SAD], Hércules Club de Fútbol [SAD] in Elche Club de Fútbol [SAD] (UL 2017, L 55, str. 12, v nadaljevanju: sporni sklep).

2

Pritožnik, Valencia CF, je profesionalni nogometni klub, ustanovljen leta 1919, ki je uvrščen v špansko prvo nogometno ligo.

3

Evropska komisija je bila leta 2012 in 2013 opozorjena na obstoj domnevnih državnih pomoči, ki jih je Generalitat Valenciana odobril v obliki poroštev za bančna posojila trem nogometnim klubom v Avtonomni skupnosti Valencia, med drugim klubu Valencia CF.

4

Komisija je 4. julija 2016 sprejela sporni sklep. V členu 1 tega sklepa je v bistvu ugotovila, da je Kraljevina Španija nezakonito odobrila državne pomoči, nezdružljive z notranjim trgom, med drugim fundaciji Fundación Valencia Club de Fútbol (v nadaljevanju: Fundación Valencia), prvič, v znesku 19.193.000 EUR kot državno poroštvo, ki ga je Instituto Valenciano de Finanzas, finančna ustanova Generalitat Valenciana, dodelil za bančno posojilo fundaciji Fundación Valencia za vpis delnic kluba Valencia CF v okviru povečanja kapitala tega kluba, ter drugič, v znesku 1.188.000 EUR za plačilo zapadle glavnice, obresti in stroškov navedenega bančnega posojila. Komisija je v členih od 2 do 4 spornega sklepa Kraljevini Španiji naložila, naj zadevni državni pomoči takoj in učinkovito izterja od kluba Valencia CF, vključno z obrestmi od datuma, ko sta bili pomoči dani na voljo temu klubu, in naj ji zagotovi informacije o izvršitvi tega sklepa.

5

Pritožnik je 20. oktobra 2016 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil tožbo, s katero je v bistvu predlagal razglasitev ničnosti spornega sklepa.

6

Z ločeno vlogo je pritožnik 28. oktobra 2016 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil predlog za izdajo začasne odredbe, najprej, da bi se odložila izvršitev členov 3 in 4 spornega sklepa v delu, v katerem je Komisija naložila, naj se od njega izterjata zadevni državni pomoči, nato, podredno, da bi bil odlog izvršitve odvisen od zagotovitve garancije v korist Instituto Valenciano de Finanzas in, nazadnje, še bolj podredno, da bi se sprejeli vsi drugi ukrepi za odlog izvršitve, za katere bi veljali pogoji, ki bi bili po mnenju Splošnega sodišča koristni.

7

Predsednik Splošnega sodišča je 4. novembra 2016 pritožniku postavil vprašanja za pisni odgovor, na katera je odgovoril 7. novembra 2016.

8

Predsednik Splošnega sodišča je s sklepom z dne 10. novembra 2016 na podlagi člena 157(2) Poslovnika Splošnega sodišča začasno odobril odlog izvršitve do izdaje sklepa, s katerim bo končan postopek za izdajo začasne odredbe.

9

Fundacija Fundación Valencia je 5. decembra 2016 vložila predlog za intervencijo v postopku za izdajo začasne odredbe v podporo predlogom pritožnika. Ta predlog je bil zavrnjen s sklepom predsednika Splošnega sodišča z dne 6. aprila 2017, Valencia Club de Fútbol/Komisija (T‑732/16 R, neobjavljen, EU:T:2017:272).

10

Predsednik Splošnega sodišča je 11. decembra 2017 pritožnika pozval, „naj predloži sveže informacije o svojem finančnem položaju, podprte z ustreznimi listinskimi dokazi, vključno z zadnjim revidiranim računovodskim izkazom, in vse druge vrste upoštevnih informacij o spremembah, ki so se zgodile od vložitve predloga za izdajo začasne odredbe“. Pritožnik je to zahtevo izpolnil 21. decembra 2017. Komisija se je 18. januarja 2018 opredelila do odgovorov pritožnika.

11

Pritožnik je 24. januarja 2018 predlagal, naj se mu dovoli, da predloži vmesne računovodske izkaze za obdobje do 31. decembra 2017 in da se opredeli do dveh trditev, ki ju je Komisija navedla v svojem stališču z dne 18. januarja 2018. Ta dokument je bil vložen v spis in pritožniku je bilo dovoljeno, da predloži vmesne računovodske izkaze, kar je storil 5. februarja 2018.

12

Predsednik Splošnega sodišča je 22. marca 2018 izdal izpodbijani sklep, s katerim je zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe.

13

V ta namen je predsednik Splošnega sodišča takoj preizkusil, ali je pogoj nujnosti izpolnjen. V zvezi s tem je med drugim v točki 39 izpodbijanega sklepa opozoril, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v primeru predloga za odlog izvršitve akta Unije sprejetje predlaganega začasnega ukrepa utemeljeno le, če je zadevni akt odločilni vzrok za zatrjevano resno in nepopravljivo škodo. V točki 41 navedenega sklepa je dodal, da so, kadar je zatrjevana škoda finančna, predlagani začasni ukrepi upravičeni, če se izkaže, da bi se stranka, ki jih predlaga, brez teh ukrepov znašla v položaju, ki bi lahko ogrozil njeno finančno sposobnost pred posredovanjem odločbe, s katero bi se končal postopek meritornega odločanja, ali če bi bili njeni tržni deleži znatno spremenjeni zlasti z vidika velikosti in prometa njenega podjetja ter eventualno značilnosti skupine, ki ji pripada.

14

Iz točke 47 izpodbijanega sklepa izhaja, da je za dokaz nujnosti predlaganega odloga izvršitve pritožnik navedel, da bo takojšnja izterjava zadevnih zneskov ogrozila njegovo finančno sposobnost ter močno in nepovratno spremenila njegov položaj na trgu nogometnih klubov.

15

Predsednik Splošnega sodišča je v zvezi s tem v točki 48 izpodbijanega sklepa ugotovil, da je škoda, na katero se sklicuje pritožnik, finančna.

16

Po analizi elementov, ki jih je zagotovil pritožnik, je predsednik Splošnega sodišča menil, da ta ni niti v takem položaju, da bi bila njegova finančna sposobnost ogrožena, niti ne tvega, da bi se njegovi tržni deleži močno in nepopravljivo spremenili.

17

Predsednik Splošnega sodišča je zato zavrnil predlog pritožnika za izdajo začasne odredbe in razveljavil svoj sklep z dne 10. novembra 2016.

18

Pritožnik s pritožbo Sodišču v bistvu predlaga, naj:

19

Pritožnik je istega dne kot pritožbo z ločeno vlogo v sodnem tajništvu Sodišča vložil predlog za izdajo začasne odredbe.

20

Ker sta bila podpredsednik in predsednica prvega senata Sodišča zadržana, je bil 4. junija 2018 v skladu s členom 13 Poslovnika Sodišča predsednik drugega senata Sodišča imenovan za opravljanje naloge sodnika, pristojnega za izdajo začasne odredbe.

21

S sklepom predsednika drugega senata Sodišča z dne 13. junija 2018, Valencia Club de Fútbol/Komisija (C‑315/18 P(R)‑R, neobjavljen, EU:C:2018:443), ki je bil sprejet brez opredelitve drugih strank v postopku, je bila v skladu s členom 160(7) Poslovnika Sodišča izvršitev spornega sklepa odložena do sprejetja sklepa, s katerim bo končan postopek za izdajo začasne odredbe ali s katerim bo odločeno o tej pritožbi – odvisno od tega, kaj od navedenega se bo prej zgodilo.

22

Komisija v odgovoru na pritožbo, ki je bil v sodnem tajništvu Sodišča vložen 18. junija 2018, Sodišču predlaga, naj:

23

Komisija izpodbija dopustnost pritožbe, ki po njenem mnenju temelji samo na nesoglasjih med strankami glede presoje dejanskega stanja, ki jo je opravil predsednik Splošnega sodišča.

24

Spomniti je treba, da pritožnik v pritožbi v bistvu trdi, prvič, da predsednik Splošnega sodišča ni odgovoril na nekatere trditve, ki jih je navedel na prvi stopnji, in drugič, da je zavrnil upoštevanje dokaza, ki pa ga je napovedal in bi moral biti predložen na poznejši datum. S tem naj bi predsednik Splošnega sodišča kršil načelo učinkovitega sodnega varstva.

25

V zvezi s tem je dovolj ugotoviti, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse Sodišča, da je v okviru pritožbe namen nadzora Sodišča med drugim preveriti, ali je Splošno sodišče pravno zadostno odgovorilo na vse trditve, ki jih je navedla tožeča stranka (sklep podpredsednika Sodišča z dne 14. junija 2016, Chemtura Netherlands/EFSA, C‑134/16 P(R), neobjavljen, EU:C:2016:442, točka 46; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 26. maja 2016, Rose Vision/Komisija,C‑224/15 P, EU:C:2016:358, točka 26 in navedena sodna praksa), in ali so bila upoštevana splošna pravna načela in procesna pravila glede dokaznega bremena in izvajanja dokazov (glej v tem smislu sodbo z dne 21. septembra 2006, Nederlandse Federatieve Vereniging voor de Groothandel op Elektrotechnisch Gebied/Komisija,C‑105/04 P, EU:C:2006:592, točka 70 in navedena sodna praksa).

26

Iz tega izhaja, da je pritožba dopustna.

27

Pritožnik v utemeljitev pritožbe uveljavlja dva pritožbena razloga.

28

Pritožnik s prvim pritožbenim razlogom predsedniku Splošnega sodišča očita, da ni preizkusil merila nujnosti z vidika škode, ki ni denarna ali finančna, čeprav je v vlogah in dokumentih, ki naj bi jih predložil 24. januarja in 5. februarja 2018 ter ki naj bi bili vloženi v spis Splošnega sodišča, navedel druge vrste škode, kot je za stoletni nogometni klub okrnitev njegove podobe blagovne znamke in druga škoda športne narave. S tem naj bi predsednik Splošnega sodišča opravil delno analizo nujnosti in posledično kršil načelo učinkovitega sodnega varstva.

29

Komisija izpodbija trditve pritožnika.

30

Uvodoma je treba spomniti, da čeprav se pritožnik v pritožbi sklicuje na kršitev načela učinkovitega sodnega varstva, je treba ugotoviti, da želi s trditvami, ki jih navaja v podporo temu pritožbenemu razlogu, v bistvu dokazati, da se predsednik Splošnega sodišča kljub trditvam, ki jih je v tem smislu navedel v vlogah z dne 24. januarja in 5. februarja 2018, ni opredelil do merila nujnosti z vidika škode, ki ni finančna.

31

V zvezi s tem je treba spomniti, da pritožbeni razlog, ki se nanaša na neodgovor Splošnega sodišča na trditve, navedene na prvi stopnji, v bistvu pomeni sklicevanje na kršitev obveznosti obrazložitve, ki izhaja iz člena 36 Statuta Sodišča Evropske unije, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta uporablja za Splošno sodišče, in člena 119 Poslovnika Splošnega sodišča (sklep podpredsednika Sodišča z dne 14. junija 2016, Chemtura Netherlands/EFSA, C‑134/16 P(R), neobjavljen, EU:C:2016:442, točka 46 in navedena sodna praksa).

32

Potem ko je predsednik Splošnega sodišča v točki 34 izpodbijanega sklepa spomnil, da na eni strani sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, lahko odobri odlog izvršitve in izda druge začasne odredbe, če je ugotovljeno, da je njihova izdaja na prvi pogled dejansko in pravno upravičena (fumus boni juris) ter da so nujni, torej da jih je treba izdati zaradi preprečitve nastanka resne in nepopravljive škode za interese stranke, ki jih predlaga, in da morajo učinkovati pred odločbo v glavni stvari, ter da so na drugi strani ti pogoji kumulativni, zato je treba predloge za začasne odredbe zavrniti, kadar eden od njih ni izpolnjen, je takoj preizkusil, ali je pogoj nujnosti izpolnjen.

33

V točki 47 izpodbijanega sklepa je poudaril, da je za dokaz nujnosti predlaganega odloga izvršitve pritožnik navedel, da bo takojšnja izterjava zadevnih zneskov ogrozila njegovo finančno sposobnost ter močno in nepovratno spremenila njegov položaj na trgu nogometnih klubov.

34

V zvezi s tem je na prvem mestu v točki 48 izpodbijanega sklepa glede glavnice v višini 20.381.000 EUR in obresti v višini 2.949.523,62 EUR, izračunanih do 5. novembra 2016, ki so predmet naloga za izterjavo, ugotovil, da je škoda, ki jo tako uveljavlja pritožnik, finančna.

35

Na drugem mestu, kar zadeva vprašanje, ali je pritožnik uspel dokazati, da je zatrjevana škoda resna in nepopravljiva, je predsednik Splošnega sodišča na podlagi revidiranih računovodskih izkazov za poslovno leto 2016/2017, zaključeno 30. junija 2017, ki jih je predložil pritožnik, v točki 50 izpodbijanega sklepa ugotovil, da iz navedenih računovodskih izkazov izhaja, prvič, da je pritožnik oblikoval rezervacije za zneske, ki ustrezajo vsoti iz naloga za izterjavo, drugič, da je pritožnik takrat razpolagal z dvema še vedno razpoložljivima kreditnima linijama svojega večinskega delničarja, prvo v vrednosti 12.000.000 EUR in drugo v vrednosti 42.000.000 EUR, ter tretjič, da je večinski delničar takrat privolil v to, da pritožniku odobri finančno podporo, da bo lahko nadaljeval svoje dejavnosti. Predsednik Splošnega sodišča je dodal, četrtič, da pritožnik ni trdil, da ti kreditni liniji nista več veljavni ali da je večinski delničar odstopil od zaveze zagotoviti potrebno finančno podporo za zagotovitev nadaljevanja njegovih dejavnosti.

36

Na tretjem mestu je predsednik Splošnega sodišča je v točki 51 izpodbijanega sklepa ugotovil, da mora glede na te elemente pritožnik dokazati razloge, zaradi katerih je v položaju, v katerem je njegova finančna sposobnost ogrožena ali obstaja tveganje, da se bodo njegovi tržni deleži trajno in nepopravljivo spremenili.

37

Vendar je na četrtem mestu v točki 52 izpodbijanega sklepa poudaril, da pritožnik v trditvah glede svojega finančnega položaja ni omenil razpoložljivih kreditnih linij v vrednosti 54.000.000 EUR in finančne podpore, ki jo je odobril njegov večinski delničar, ter ni pojasnil razlogov, zaradi katerih bi bilo treba kljub tej podpori sklepati, da obstaja tveganje za njegovo finančno sposobnost.

38

Na petem mestu je predsednik Splošnega sodišča v točkah 54 in 55 izpodbijanega sklepa v zvezi z domnevnim tveganjem, da se bodo tržni deleži pritožnika močno in nepopravljivo spremenili, navedel, da trditve pritožnika temeljijo predvsem na predpostavki, da ji njegov napet finančni položaj ne bo omogočal, da bi plačal zneska iz naloga za izterjavo, ne da bi to imelo zelo resne posledice za njegovo zmožnost izvesti prestope igralcev in za njegov položaj na trgu referenčnih nogometnih klubov. Vendar naj pritožnik ne bi omenil kreditnih linij in podpore svojega večinskega delničarja, ki so omenjene v točki 37 tega sklepa.

39

Kot je razvidno iz navedenega in ob upoštevanju trditve pritožnika, da ne bo mogel izvesti prestopov igralcev, na katero je predsednik Splošnega sodišča odgovoril v točki 55 izpodbijanega sklepa, katere vsebina je bila povzeta v prejšnji točki tega sklepa, predsednik Splošnega sodišča ni, kot v pritožbi zatrjuje pritožnik, posebej odločil o morebitnih drugih, nedenarnih vrstah škode, ki so bile omenjene v vlogah z dne 24. januarja in 5. februarja 2018.

40

Spomniti je treba, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da morajo biti odločitve Splošnega sodišča zadostno obrazložene, da lahko Sodišče opravi sodni nadzor. V zvezi s tem zadostuje, da je sklepanje jasno in razumljivo ter da je tudi tako, da se z njim obrazloži sklep, ki se želi z njim utemeljiti (glej v tem smislu sklep predsednika Sodišča z dne 18. oktobra 2002, Komisija/Technische Glaswerke Ilmenau, C‑232/02 P(R), EU:C:2002:601, točka 56, in sklep podpredsednika Sodišča z dne 19. decembra 2013, Komisija/Nemčija, C‑426/13 P(R), EU:C:2013:848, točka 66).

41

Poleg tega iz prav tako ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da Sodišče Splošnemu sodišču ne naloži, naj zagotovi razlago, ki bi izčrpno in zaporedoma sledila razlogovanju strank v sporu, in da je torej obrazložitev Splošnega sodišča lahko implicitna, če zadevnim osebam omogoča, da se seznanijo z razlogi, iz katerih Splošno sodišče ni sprejelo njihovih trditev, Sodišču pa omogoča, da ima na voljo dovolj elementov za izvajanje nadzora (sklep podpredsednika Sodišča z dne 14. junija 2016, Chemtura Netherlands/EFSA, C‑134/16 P(R), neobjavljen, EU:C:2016:442, točka 47 in navedena sodna praksa).

42

V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da vse vrste škode, ki jih pritožnik zatrjuje v vlogah z dne 24. januarja in 5. februarja 2018, temeljijo, kot je Splošno sodišče v bistvu navedlo v točkah 54 in 55 izpodbijanega sklepa, na premisi, v skladu s katero bo pritožnik prisiljen predlagati uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja, da bi lahko plačal zneska iz naloga za izterjavo, ali vsaj ne bo mogel plačati vseh svojih obveznosti do igralcev in tehničnega osebja, regulativnih organov ali celo klubov, pridruženih profesionalni nogometni ligi.

43

Pritožnik je namreč v vlogi z dne 24. januarja 2018 najprej trdil, da bi predlog za uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja „lahko povzročil administrativno razvrstitev v nižjo kategorijo nacionalnega tekmovanja“ ali izgubo statusa pridruženega člana z izključitvijo iz športne organizacije, zaradi česar bi se moral klub, ki ne bi izpolnil obveznosti, vključiti v „neprofesionalno“ tekmovanje. Dodal je, da mu vložitev takega predloga lahko prepreči pridobitev licence Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA). Pritožnik je nato pojasnil, da bi bile glavne premoženjske posledice tega položaja zanj izguba prihodkov od nacionalnih in mednarodnih tekmovanj, izguba „igralcev ekipe A“ v zameno za nično ali nizko plačilo za prestop ter izguba prihodkov od televizijskih pravic, prihodkov od oglaševanja in prihodkov od trženja. Pritožnik je nazadnje poudaril, da bi tveganje, da klub eno ali dve sezoni ne bi sodeloval v profesionalnih tekmovanjih, zanj imelo uničujoč učinek, saj bi povzročilo nepopravljivo škodo za podobo kluba, množični odhod „igralcev ekipe A“ in izgubo več milijonov EUR rednih prihodkov kluba.

44

Pritožnik je v vlogi z dne 5. februarja 2018 poleg tega trdil, da se glede na statut profesionalne nogometne lige neplačilo obveznosti do igralcev in tehničnega osebja, regulativnih organov ali pridruženih klubov šteje za zelo resno kršitev, ki lahko pripelje do disciplinskega postopka in hudih kazni, kot so razvrstitev v nižjo kategorijo, izguba statusa pridruženega člana ali izguba licence. Tako naj bi že predlog za uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja pritožniku lahko preprečil plačilo kratkoročnih finančnih obveznosti in posledično sodelovanje v profesionalnih tekmovanjih v naslednji sezoni, kar naj bi imelo uničujoče premoženjske in gospodarske posledice ter povzročilo nepopravljivo škodo za podobo kluba.

45

Resničnosti premise, omenjene v točki 42 tega sklepa, pa pritožnik pred Splošnim sodiščem ni dokazal. Kot je namreč predsednik Splošnega sodišča v prosti presoji dejanskega stanja, katere nepravilnost ali izkrivljanje se pred Sodiščem nikakor nista zatrjevala, ugotovil v točkah od 48 do 55 izpodbijanega sklepa, je očitno, da pritožnik, ki ima glede na ugotovitve predsednika Splošnega sodišča na voljo razpoložljivi kreditni liniji v vrednosti 54.000.000 EUR in finančno podporo, ki jo je odobril njegov večinski delničar, ni pojasnil razlogov, zaradi katerih bi bilo treba kljub navedenima kreditnima linijama in navedeni podpori sklepati, da obstaja tveganje za njegovo finančno sposobnost.

46

Ker tako tveganje ni obstajalo in ker morebitni postopek za preventivno prestrukturiranje ni bil uveden, je predsednik Splošnega sodišča brez kršitve obveznosti obrazložitve zavrnil predlog za izdajo začasne odredbe, ne da bi se posebej opredelil do trditev pritožnika o domnevnih nedenarnih ali nefinančnih vrstah škode, ki naj bi bile posledica uvedbe takega postopka.

47

Iz tega sledi, da je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti.

48

Pritožnik z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je v odgovor na vprašanje, ki ga je predsednik Splošnega sodišča postavil, da bi dobil posodobljene informacije o njegovem finančnem položaju, tega obvestil, da bo revizijska družba kmalu pripravila poročilo o njegovih vmesnih računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2017. V zvezi s tem naj bi v vlogah z dne 21. decembra 2017, 24. januarja in 5. februarja 2018 poudaril pomembnost predložitve celovitih vmesnih računovodskih izkazov in navedenega poročila, preden bi predsednik Splošnega sodišča odločil o predlogu za izdajo začasne odredbe. Upoštevanje načela učinkovitega sodnega varstva naj bi zahtevalo, da predsednik Splošnega sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe odloči šele potem, ko prejme te dokumente.

49

Komisija trdi, da je drugi pritožbeni razlog neutemeljen.

50

Uvodoma je treba spomniti, da je pritožnik v vlogi z dne 21. decembra 2017 predsednika Splošnega sodišča obvestil, da mu bo lahko 7. februarja 2018 poslal osnutek vmesnih računovodskih izkazov na dan 31. decembra 2017 in če bi predsednik Splošnega sodišča menil, da je to primerno, omejen pregled vmesnih računovodskih izkazov in pojasnila k računovodskim izkazom, potem ko bo 31. marca 2018 prejel poročilo revizijske družbe, omenjeno v točki 48 tega sklepa.

51

Pritožnik je v vlogi z dne 24. januarja 2018 predlagal tudi, da predloži vmesne računovodske izkaze na dan 31. decembra 2017, da bi, kot je navedel, predsedniku Splošnega sodišča omogočil celovit pogled na čim bolj posodobljen finančni položaj, preden bi izdal sklep.

52

Ker je predsednik Splošnega sodišča ugodil temu predlogu, je pritožnik te vmesne računovodske izkaze predložil 5. februarja 2018. V spremni vlogi k tem izkazom je pritožnik predsedniku Splošnega sodišča predlagal, da mu „glede na njihov pomen“ predloži celovite vmesne računovodske izkaze in navedeno poročilo revizijske družbe, ki bo končano 31. marca 2018.

53

V zvezi s tem ni sporno, da predsednik Splošnega sodišča ni sprejel nobenega ukrepa na podlagi tega predloga in je 22. marca 2018 izdal izpodbijani sklep.

54

Predsednik Splošnega sodišča s tem ni napačno uporabil prava.

55

Spomniti je treba namreč, da mora v skladu z ustaljeno sodno prakso že predlog za izdajo začasne odredbe toženi stranki omogočiti, da pripravi svojo obrambo, sodniku, pristojnemu za izdajo začasne odredbe, pa, da po potrebi brez drugih dodatnih informacij odloči o bistvenih dejanskih in pravnih elementih, na katerih ta temelji in ki morajo izhajati iz besedila navedenega predloga (sklep podpredsednika Sodišča z dne 6. septembra 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija, C‑378/16 P‑R, neobjavljen, EU:C:2016:668, točka 17 in navedena sodna praksa).

56

Ob upoštevanju hitrosti, ki je zaradi njegove narave značilna za postopek za izdajo začasne odredbe, je od stranke, ki predlaga izdajo začasnih odredb, razumno zahtevati, da razen v izjemnih primerih že ob vložitvi predloga zagotovi vse razpoložljive dokaze v podporo temu predlogu, da lahko sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, na tej podlagi presodi utemeljenost navedenega predloga (sklep podpredsednika Sodišča z dne 6. septembra 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija, C‑378/16 P‑R, neobjavljen, EU:C:2016:668, točka 18 in navedena sodna praksa).

57

Tudi ob domnevi, da je dokaz, kot v obravnavani zadevi, lahko na voljo šele po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe, iz sodne prakse izhaja, da samo predsednik Splošnega sodišča presoja morebitno potrebo po dopolnitvi podatkov, ki so mu na voljo v zadevi, o kateri odloča (glej v tem smislu sodbo z dne 28. junija 2005, Dansk Rørindustri in drugi/Komisija, C‑189/02 P, C‑202/02 P, od C‑205/02 P do C‑208/02 P in C‑213/02 P, EU:C:2005:408, točka 67, in sklep predsednika Sodišča z dne 17. maja 2018, Združene države Amerike/Apple Sales International in drugi, C‑12/18 P(I), neobjavljen, EU:C:2018:330, točka 22).

58

V obravnavani zadevi je predsednik Splošnega sodišča v točki 36 izpodbijanega sklepa menil, da ima glede na podatke iz spisa vse potrebno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.

59

Poleg tega je vprašanje, ali imajo postopkovni dokumenti dokazno moč, odvisno od njegove proste presoje dejstev, ki v okviru pritožbene stopnje ni predmet nadzora Sodišča, razen v primeru izkrivljanja dokazov, predloženih Splošnemu sodišču, ali če je iz dokumentov v spisu razvidna vsebinska nepravilnost ugotovitev Splošnega sodišča (sodbi z dne 16. julija 2009, Der Grüne Punkt – Duales System Deutschland/Komisija, C‑385/07 P, EU:C:2009:456, točka 163, in z dne 19. marca 2015, Dole Food in Dole Fresh Fruit Europe/Komisija, C‑286/13 P, EU:C:2015:184, točka 58 in navedena sodna praksa).

60

Vendar se taka nepravilnost ali izkrivljanje v tej pritožbi nikakor ne zatrjuje. Nasprotno, pritožnik v njej poudarja, da revizijsko poročilo o omejenem pregledu celovitih vmesnih računovodskih izkazov, ki ga je pripravila revizijska družba in ki mu je bilo končno na voljo 23. marca 2018, zgolj „potrjuje finančni položaj kluba, kot ga prikazujejo začasni računovodski izkazi kluba na dan 31. decembra 2017“.

61

Iz tega sledi, da je treba drugi pritožbeni razlog in pritožbo v celoti zavrniti.

62

V skladu s členom 138(1) Poslovnika Sodišča, ki se na podlagi člena 184(1) navedenega poslovnika uporablja v pritožbenem postopku, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

63

Komisija je predlagala, naj se pritožniku naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi razlogi ni uspel, se mu naloži plačilo stroškov tega pritožbenega postopka in postopka za izdajo začasne odredbe v zadevi C‑315/18 P(R)‑R.

Iz teh razlogov je sodnik, pristojen za izdajo začasne odredbe, sklenil: