–

za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj s F. Varronejem, avvocato dello Stato,

–

za litovsko vlado R. Krasuckaitė in G. Taluntytė, agentki,

–

za Evropsko komisijo M. Heller in M. Wilderspin, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 7, točka 1(a), Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL 2012, L 351, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med ordre des avocats du barreau de Dinant (odvetniška zbornica v Dinantu, Belgija) in JN, ker ta ni plačal letnih članarin, ki jih dolguje zbornici.

3

Člen 1(1) Uredbe št. 1215/2012 določa:

„Ta uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah ne glede na vrsto sodišča. Zlasti ne zajema davčnih, carinskih ali upravnih zadev ali odgovornosti države za dejanja in opustitve pri izvajanju državne oblasti (acta iure imperii).“

4

Člen 4(1) te uredbe določa:

„Ob upoštevanju določb te uredbe so osebe s stalnim prebivališčem v državi članici ne glede na njihovo državljanstvo tožene pred sodišči te države članice.“

5

Člen 7 navedene uredbe določa:

„Oseba s stalnim prebivališčem v državi članici je lahko tožena v drugi državi članici:

[…]“

6

Člen 428, prvi odstavek, zakonika o sodiščih določa:

„Nihče ne more imeti naziva ‚odvetnik‘ ali opravljati odvetniškega poklica, če ni Belgijec ali državljan države članice Evropske unije, ki ima diplomo doktorja prava ali diplomiranega pravnika, če ni podal prisege iz člena 429 in če ni vpisan v imenik odvetnikov zbornice ali v imenik kandidatov.“

7

Člen 443, prvi odstavek, zakonika o sodiščih določa:

„Svet odvetniške zbornice odvetnikom, vpisanim v imenik, odvetnikom, ki opravljajo poklic pod poklicnim nazivom iz druge države članice Evropske unije, odvetniškim kandidatom in častnim odvetnikom naloži plačilo članarine, ki jo določi sam.“

8

JN je bil sprejet v odvetniško zbornico družbe Dinant in je bil vpisan v imenik odvetnikov te zbornice.

9

JN navaja, da si je v 90. letih stalno prebivališče uredil v Franciji, hkrati pa je ostal vpisan v imenik odvetnikov pri odvetniški zbornici v Dinantu, ki ji je plačeval letno članarino do leta 2012.

10

Predsednik odvetniške zbornice v Dinantu je z dopisom z dne 29. maja 2015 JN pozval, naj poravna dolgovane članarine za leta 2013, 2014 in 2015, pri čemer mu je predlagal zmanjšanje zneska teh članarin na znesek zavarovalnih premij, ki jih je plačala ta zbornica, in obročno odplačevanje. Iz tega dopisa je razvidno, da vpis v imenik navedene zbornice „zagotavlja nezanemarljive koristi na ravni zavarovanja“ in da so prispevki, ki so ji dolgovani, „v resnici pretežno sestavljeni iz zavarovalnih premij.“

11

Ker JN na ta dopis ni odgovoril in ni plačal, mu je odvetniška zbornica v Dinantu 11. decembra 2015 in 21. decembra 2016 poslala opomina.

12

Ker tudi na ta opomina ni odgovoril, se je svet odvetniške zbornice v Dinantu odločil, da odvetnika druge zbornice pooblasti za izterjavo zadevnih letnih članarin.

13

S pisnim opominom z dne 23. januarja 2017 je ta odvetnik JN pozval, naj plača te članarine.

14

V odgovor na ta opomin je JN v dopisu, naslovljenem na odvetniško zbornico v Dinantu, navedel, da glede na težko finančno situacijo, v kateri je, teh članarin ne more odplačevati po več kot 100 EUR na mesec.

15

Ker pa JN še vedno ni plačal, je odvetniška zbornica v Dinantu s pozivom z dne 17. maja 2017 JN pozvala, naj se zglasi pri predložitvenem sodišču, in sicer tribunal de première instance de Namur (prvostopenjsko sodišče v Namurju, Belgija), pri čemer je temu sodišču predlagala, naj mu naloži plačilo zneska v višini 7.277,70 EUR, skupaj z obrestmi ter stroški postopka.

16

JN je z dopisom z dne 16. maja 2017, naslovljenim na predsednika odvetniške zbornice v Dinantu, zaprosil za izbris iz imenika odvetnikov in za možnost obročnega odplačevanja v obdobju 24 mesecev.

17

JN je pred predložitvenim sodiščem na podlagi določb Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2001, zvezek 12, str. 1) in Uredbe št. 1215/2012 izpodbijal pristojnost tega sodišča.

18

V zvezi s tem to sodišče navaja, da po mnenju JN vpis v imenik zbornice zaradi opravljanja odvetniškega poklica ni pogodbene narave, ker ne gre za sklenitev pogodbe, ki izhaja iz avtonomije volje in svobodne izbire, temveč gre za izpolnitev upravne formalnosti in zakonske obveznosti.

19

Isto sodišče tudi navaja, da je po mnenju odvetniške zbornice v Dinantu JN, nasprotno, z ohranitvijo svojega vpisa v imenik te zbornice prevzel obveznost do te zbornice, da plača letne članarine, ki jo določi ta zbornica, tako da jo je treba šteti za obveznost v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu člena 7, točka 1(a), Uredbe št. 1215/2012.

20

V teh okoliščinah je tribunal de première instance de Namur (prvostopenjsko sodišče v Namurju) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali tožba odvetniške zbornice, katere namen je doseči, da se enemu od njenih članov naloži plačilo letnih članarin zbornice, ki so ji dolgovane, pomeni tožbo v ‚zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji‘ v smislu člena 7, [točka 1(a), Uredbe št. 1215/2012]?“

21

Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 7, točka 1(a), Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da je tožba, s katero želi odvetniška zbornica doseči, da se enemu od njenih članov naloži plačilo letnih članarin, ki ji jih je ta dolžan in ki so pretežno namenjene financiranju storitve zavarovanja, tožba v „zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji“ v smislu te določbe.

22

Najprej je treba poudariti, da čeprav nekateri spori med javnim organom in osebo zasebnega prava lahko spadajo na področje uporabe Uredbe št. 1215/2012, pa je drugače, kadar javni organ ravna v okviru izvajanja javne oblasti (sodbi z dne 11. aprila 2013, Sapir in drugi, C‑645/11, EU:C:2013:228, točka 33, ter z dne 15. novembra 2018, Kuhn, C‑308/17, EU:C:2018:911, točka 34). Izvajanje prerogativ javne oblasti s strani ene pravdne stranke, ker ta izvaja pooblastila, ki odstopajo od splošnih pravil, veljavnih v razmerjih med posamezniki, namreč ta spor izključuje iz „civilnih in gospodarskih zadev“ v smislu člena 1(1) te uredbe (sodba z dne 28. februarja 2019, Gradbeništvo Korana, C‑579/17, EU:C:2019:162, točka 49).

23

Zato spor, ki se nanaša na obveznost odvetnika, da plača letne članarine, ki jih dolguje odvetniški zbornici, katere član je, spada na področje uporabe te uredbe le pod pogojem, da ta zbornica s tem, da od tega odvetnika zahteva izpolnitev te obveznosti, na podlagi nacionalnega prava, ki se uporabi, ne deluje v okviru izvrševanja prerogativ javne oblasti, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

24

Če bi bilo to podano, je treba opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pristojnost iz člena 4 Uredbe št. 1215/2012, in sicer pristojnost sodišč države članice, na ozemlju katere ima tožena stranka svoje prebivališče, splošno pravilo. Ta uredba le kot odstopanje od tega splošnega pravila določa pravila o posebni in izključni pristojnosti v taksativno naštetih primerih, v katerih je toženo stranko mogoče ali se mora, odvisno od primera, tožiti pri sodišču druge države članice (sodba z dne 8. maja 2019, Kerr, C‑25/18, EU:C:2019:376, točka 21 in navedena sodna praksa).

25

Glede pravila o posebni pristojnosti, določenega v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji iz člena 7, točka 1(a), Uredbe št. 1215/2012, je treba tudi opozoriti, da sklenitev pogodbe ni pogoj za uporabo te določbe (sodba z dne 8. maja 2019, Kerr, C‑25/18, EU:C:2019:376, točka 23 in navedena sodna praksa).

26

To določbo pa je vendarle mogoče uporabiti le, če se da ugotoviti obstoj obveznosti, saj se sodna pristojnost v skladu s to določbo določi glede na kraj, v katerem je bila obveznost, ki je podlaga za tožbo, izpolnjena ali bi morala biti izpolnjena. Tako uporaba tega pravila predpostavlja določitev pravne obveznosti, ki jo je oseba prostovoljno prevzela v razmerju do druge in na kateri temelji tožba tožeče stranke (sodba z dne 8. maja 2019, Kerr, C‑25/18, EU:C:2019:376, točki 24 in 25 ter navedena sodna praksa).

27

Vendar v skladu z navedbami predložitvenega sodišča na podlagi člena 428, prvi odstavek, belgijskega zakonika o sodiščih vpis v imenik zbornice pomeni zahtevo, ki jo mora izpolniti vsaka oseba, ki želi nositi naziv odvetnik in opravljati odvetniški poklic.

28

Poleg tega lahko svet zbornice v skladu s členom 443, prvi odstavek, belgijskega zakonika o sodiščih odvetnikom, vpisanim v imenik, naloži plačilo članarin, ki jih določi, tako da kadar se ta organ odloči uporabiti to zakonsko pristojnost, je za zadevne osebe plačilo članarin obvezno.

29

Tak položaj je treba razlikovati od položaja, ki je bil obravnavan v zadevi, v kateri je bila izrečena sodba z dne 8. maja 2019, Kerr (C‑25/18, EU:C:2019:376), v kateri je glede obveznosti solastnikov v zvezi s skupnostjo etažnih lastnikov, da plačajo letne finančne prispevke v proračun skupnosti etažnih lastnikov za vzdrževanje skupnih prostorov večstanovanjske stavbe, Sodišče presodilo, da čeprav je članstvo v skupnosti etažnih lastnikov zahtevano z zakonom, ostaja dejstvo, da so podrobnosti upravljanja skupnih delov zadevne stavbe po potrebi urejene s pogodbo in da je članstvo v skupnosti posledica prostovoljne pridobitve stanovanja skupaj s solastninskimi deleži na teh skupnih delih, tako da je treba tako obveznost šteti za pravno obveznost, ki je bila prostovoljno prevzeta (sodba z dne 8. maja 2019, Kerr, C‑25/18, EU:C:2019:376, točka 27).

30

Res je, da se – tako kot v tej zadevi – zdi, da je nacionalni zakonodajalec organizaciji, in sicer svetu odvetniške zbornice, dal pristojnost, da naloži plačilo nekaterih prispevkov osebam, ki so se vanjo včlanile, konkretno odvetnikom, ki so vpisani v imenik zbornice v skladu z notranjimi postopki te organizacije.

31

Vendar je iz predložitvene odločbe razvidno, da je vpis v imenik zbornice zakonska obveznost, ki je pogoj za opravljanje odvetniškega poklica, in da se morajo osebe, ki želijo opravljati ta poklic, nujno včlaniti v odvetniško zbornico in spoštovati odločitve, ki jih ta sprejme med drugim glede plačila članarine.

32

V teh okoliščinah je treba člen 7, točka 1(a), Uredbe št. 1215/2012 razlagati tako, da tožba, s katero želi odvetniška zbornica doseči, da se enemu od njenih članov naloži plačilo letnih članarin, katerih plačilo mu je naložila, načeloma ni tožba v „zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji“ v smislu te določbe.

33

Vendar pa ni mogoče izključiti, da odvetniška zbornica poleg razmerij, ki jih nalaga zakon, s svojimi člani vzpostavi tudi razmerja pogodbene narave. Tako je v delu, v katerem so te članarine protidajatev za prostovoljno sprejete storitve, kot so storitve zavarovanja, ki jih je ta zbornica izpogajala pri tretjih, da bi pridobila ugodnejše pogoje za odvetnike, ki so člani te zbornice, obveznost plačila navedenih članarin pogodbene narave, zaradi česar bi tožba za dosego izpolnitve te obveznosti spadala na področje uporabe člena 7, točka 1(a), Uredbe št. 1215/2012. Predložitveno sodišče mora preizkusiti, ali gre v sporu o glavni stvari za tak primer.

34

Glede na vse navedene preudarke je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti tako:

35

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

Člen 1(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da spor, ki se nanaša na obveznost odvetnika, da plača letne članarine, ki jih dolguje odvetniški zbornici, katere član je, spada na področje uporabe te uredbe le pod pogojem, da ta zbornica s tem, da od tega odvetnika zahteva izpolnitev te obveznosti, na podlagi nacionalnega prava, ki se uporabi, ne deluje v okviru izvrševanja prerogativ javne oblasti, kar mora preveriti predložitveno sodišče.

Člen 7, točka 1(a), Uredbe št. 1215/2012 je treba razlagati tako, da je treba za tožbo, s katero želi odvetniška zbornica doseči to, da se enemu od njenih članov naloži plačilo letnih članarin, ki ji jih je ta dolžan in ki so pretežno namenjene financiranju storitev, kot so zavarovalniške storitve, šteti, da je tožba v „zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji“ v smislu te določbe, če te članarine pomenijo protidajatev za storitve, ki jih ta zbornica zagotovi svojim članom in če je zadevni član te storitve prostovoljno dogovoril, kar mora preveriti predložitveno sodišče.