EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62018CJ0240

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 27. februarja 2020.
Constantin Film Produktion GmbH proti Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO).
Pritožba – Znamka Evropske unije – Uredba (ES) št. 207/2009 – Člen 7(1)(f) – Absolutni razlog za zavrnitev – Znamka, ki je v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli – Besedni znak ,Fack Ju Göhte‘ – Zavrnitev zahteve za registracijo.
Zadeva C-240/18 P.

Court reports – general – 'Information on unpublished decisions' section

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2020:118

 SODBA SODIŠČA (peti senat)

z dne 27. februarja 2020 ( *1 )

„Pritožba – Znamka Evropske unije – Uredba (ES) št. 207/2009 – Člen 7(1)(f) – Absolutni razlog za zavrnitev – Znamka, ki je v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli – Besedni znak ‚Fack Ju Göhte‘ – Zavrnitev zahteve za registracijo“

V zadevi C‑240/18 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča Evropske unije, vložene 4. aprila 2018,

Constantin Film Produktion GmbH s sedežem v Münchnu (Nemčija), ki jo zastopata E. Saarmann in P. Baronikians, Rechtsanwälte,

pritožnica,

druga stranka v postopku je

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopa D. Hanf, agent,

tožena stranka na prvi stopnji,

SODIŠČE (peti senat),

v sestavi E. Regan, predsednik senata, I. Jarukaitis, E. Juhász, M. Ilešič (poročevalec) in C. Lycourgos, sodniki,

generalni pravobranilec: M. Bobek,

sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. februarja 2019,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 2. julija 2019

izreka naslednjo

Sodbo

1

Družba Constantin Film Produktion GmbH s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 24. januarja 2018, Constantin Film Produktion/EUIPO (Fack Ju Göhte) (T‑69/17, neobjavljena, EU:T:2018:27, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to zavrnilo njeno tožbo za razveljavitev odločbe petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 1. decembra 2016 (zadeva R 2205/2015-5, v nadaljevanju: sporna odločba) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka „Fack Ju Göhte“ kot znamke Evropske unije.

Pravni okvir

Pravo Unije

2

Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1) je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2015/2424 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 (UL 2015, L 341, str. 21), ki je začela veljati 23. marca 2016. Uredba št. 207/2009, kakor je bila spremenjena, je bila z učinkom od 1. oktobra 2017 razveljavljena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1). Glede na datum vložitve zadevne zahteve za registracijo, in sicer 21. april 2015, dejansko stanje v obravnavani zadevi urejajo materialne določbe Uredbe št. 207/2009.

3

Člen 7 Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Absolutni razlogi za zavrnitev“, v odstavkih od 1 do 3 določa:

„1.   Kot blagovna znamka se ne registrirajo:

[…]

(f)

znamke, ki nasprotujejo javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom;

[…]

2.   Odstavek 1 se uporablja ne glede na to, da razlogi proti registraciji obstajajo le v delu [Evropske unije].

3.   Odstavek 1(b), (c) in (d) se ne uporablja, če je znamka z uporabo pridobila razlikovalni učinek za blago ali storitve, za katere se zahteva registracija.“

4

Člen 75 Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Obrazložitve odločb“, določa:

„V odločbah Urada se navedejo razlogi, na katerih odločbe temeljijo. […]“

5

Člen 76 Uredbe št. 207/2009, naslovljen „Preučevanje dejstev s strani Urada po uradni dolžnosti“, v odstavku 1 določa:

„V postopku Urad preveri dejstva po uradni dolžnosti; vendar pa je Urad v postopku v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije pri tem preizkusu omejen na zahtevani ukrep in na dejstva, dokaze in navedbe, ki so jih podale stranke.“

6

V uvodni izjavi 21 Uredbe 2015/2424 je navedeno:

„(21)

[…] Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati tako, da bi zagotovili dosledno spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, zlasti svobode izražanja.“

7

V uvodni izjavi 21 Uredbe 2017/1001 je dobesedno povzeto besedilo uvodne izjave 21 Uredbe 2015/2424, ki je navedeno v prejšnji točki.

Dejansko stanje in sporna odločba

8

Pritožnica, družba Constantin Film Produktion, je 21. aprila 2015 na podlagi Uredbe št. 207/2009 pri EUIPO vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije.

9

Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak „Fack Ju Göhte“, ki je poleg tega naslov nemške filmske komedije, katere producentka je pritožnica in ki je bila leta 2013 ena največjih kinematografskih uspešnic v Nemčiji. Pritožnica je producirala dve nadaljevanji te komedije, ki sta se v kinematografih predvajali leta 2015 oziroma leta 2017 pod naslovoma „Fack Ju Göhte 2“ in „Fack Ju Göhte 3“.

10

Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razrede 3, 9, 14, 16, 18, 21, 25, 28, 30, 32, 33, 38 in 41 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen, in za vsakega od teh razredov ustrezajo temu opisu:

razred 3: „Pripravki za beljenje in druge snovi za pranje; pripravki za čiščenje, poliranje, razmaščevanje in brušenje; mila; parfumerijski izdelki, eterična olja, kozmetična sredstva, losjoni za lase; sredstva za čiščenje zob“;

razred 9: „Nosilci zabeleženih podatkov vseh vrst; elektronske publikacije (naložljive), in sicer avdio in video podatki, besedila, slike in grafike v digitalnem formatu; fotografski, kinematografski in izobraževalni aparati in instrumenti; aparati za snemanje, prenos in reprodukcijo zvoka ali slike; […]“;

razred 14: „Nakit; dragi kamni; […]“;

razred 16: „Tiskovine (izdelki tiskarn); fotografije; pisarniški material; pisarniški pribor […]“;

razred 18: „Kovčki in potovalne torbe; dežniki in sončniki; sprehajalne palice; prtljaga; […]“;

razred 21: „Steklenina, porcelan in fajansa, ki jih ne obsegajo drugi razredi; svečniki“;

razred 25: „Oblačila, obutev, pokrivala“;

razred 28: „Igre, igrače; izdelki za gimnastiko in šport, ki jih ne obsegajo drugi razredi; okraski za novoletno jelko“;

razred 30: „Kava, čaj, kakao in kavni nadomestki; riž, tapioka, sago; moka in izdelki iz žitaric, kruh, pecivo in slaščice, sladoled; sladkor, med, melasa; kvas, pecilni prašek; […]“;

razred 32: „Pivo; mineralne vode in sodavice ter druge brezalkoholne pijače; sadne pijače in sadni sokovi; […]“;

razred 33: „Alkoholne pijače (razen piva)“;

razred 38: „Telekomunikacijske storitve; dajanje na voljo klepetalnic in debatnih forumov na spletu, prenos podatkov po spletu […]“;

razred 41: „Izobraževanje; pouk; razvedrilo, zlasti televizijske in kinematografske razvedrilne prireditve, produkcija radijskih in televizijskih programov, radijska, televizijska in kinematografska produkcija, izposoja kinematografskih filmov, predvajanje filmov v kinematografih; športne in kulturne dejavnosti“.

11

Preizkuševalec je z odločbo z dne 25. septembra 2015 zahtevo za registracijo zavrnil na podlagi člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 7(2) te uredbe za proizvode in storitve iz prejšnje točke.

12

Pritožnica je 5. novembra 2015 na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 zoper odločbo preizkuševalca vložila pritožbo pri EUIPO.

13

Peti odbor za pritožbe pri EUIPO je to pritožbo zavrnil s sporno odločbo.

Postopek pred Splošnim sodiščem in izpodbijana sodba

14

Pritožnica je s tožbo, ki jo je 3. februarja 2017 vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča, predlagala razveljavitev sporne odločbe.

15

Pritožnica je v utemeljitev tožbe navedla dva tožbena razloga, in sicer, prvič, kršitev člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 in, drugič, kršitev člena 7(1)(b) te uredbe.

16

Splošno sodišče je v izpodbijani sodbi zavrnilo ta tožbena razloga in torej zavrnilo tožbo v celoti.

Predlogi strank pred Sodiščem

17

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

izpodbijano sodbo razveljavi in

EUIPO naloži plačilo stroškov.

18

EUIPO Sodišču predlaga, naj:

pritožbo zavrne in

pritožnici naloži plačilo stroškov.

Pritožba

19

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge, od katerih se prvi nanaša na kršitev člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, drugi na kršitev načela enakega obravnavanja ter tretji na kršitev načel pravne varnosti in dobrega upravljanja.

20

Najprej je treba preučiti prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009.

Trditve strank

21

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom Splošnemu sodišču v bistvu očita, da je pri presoji vprašanja, ali se s prijavljeno znamko kršijo sprejeta moralna načela, storilo več napak pri razlagi in uporabi člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009. Ta pritožbeni razlog ima štiri dele.

22

Prvič, po mnenju pritožnice je Splošno sodišče kršilo načelo posamične analize, ker ni preučilo prijavljene znamke, in sicer „Fack Ju Göhte“, ampak znak „Fuck you, Goethe“.

23

Poleg tega pritožnica trdi, da sta izraza „Fuck“ in „Fuck you“ zaradi razvoja jezika v družbi izgubila svoj vulgarni pomen. Registracija besednih zvez, ki vsebujejo te izraze, kot znamk naj se ne bi na splošno zavračala, kar naj bi dokazovala registracija znakov, kot sta „Fucking Hell“ in „MACAFUCKER“, kot znamk Evropske unije.

24

Drugič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče preširoko uporabilo absolutni razlog za zavrnitev v zvezi s sprejetimi moralnimi načeli iz člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, ker je presojo v zvezi z izrazoma „Fuck“ in „Fuck you“ uporabilo za prijavljeno znamko v celoti in ker je štelo, da je besedni znak „Fack Ju Göhte“ prežet s tako vulgarnostjo, ki je element „Göhte“ ne more omiliti.

25

Pritožnica zlasti meni, da Splošno sodišče ni izkazalo potrebne previdnosti in občutljivosti pri uporabi tega razloga za zavrnitev, ki bi ga bilo treba, čeprav se nanaša na subjektivne vrednote, uporabljati restriktivno in kar najbolj objektivno, da bi se izognilo tveganju, da bi bili znaki izključeni iz registracije zgolj zato, ker ne ustrezajo osebnemu okusu tistega, ki opravi preizkus. Tako bi moralo Splošno sodišče upoštevati dejstvo, da ima celotni vtis prijavljene znamke ob upoštevanju fonetičnega zapisa izraza „Fuck You“ v nemškem jeziku v povezavi z elementom „Göhte“, ki se razume, kot da se sklicuje na nepriljubljeno šolsko snov, nedolžen, otročji in šaljiv značaj, ki izraža nezadovoljstvo šolarjev.

26

Tretjič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče napačno menilo, da ni bilo dokazano, da prijavljena znamka za zadevne proizvode in storitve ne šokira upoštevne nemško govoreče javnosti. V zvezi s tem pritožnica Splošnemu sodišču očita napačno uporabo pravil o dokaznem bremenu. Poleg tega naj Splošno sodišče ne bi upoštevalo dejstva, da tega, kako upoštevna javnost zaznava prijavljeno znamko, ni mogoče določiti abstraktno in brez vsakršne empirične osnove zgolj na podlagi subjektivnih vrednot, temveč je to treba presojati ob upoštevanju elementov, ki kažejo na dejansko zaznavo te javnosti. Zlasti velik uspeh istoimenskega filma in uporaba tega filma s strani Goethejevega inštituta (Nemčija) za izobraževalne namene pa naj bi dokazovala, da širša nemško govoreča javnost, ki je upoštevna javnost v obravnavani zadevi, razume humorističen značaj prijavljene znamke in je nikakor ne šteje za šokantno ali vulgarno.

27

Četrtič, Splošno sodišče naj bi zaradi svoje napačne presoje napačno uporabilo pravo pri tehtanju na eni strani interesa pritožnice za registracijo prijavljene znamke in na drugi strani interesa javnosti, da ni izpostavljena znamkam, ki so v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli, torej znamkam, ki so vznemirjajoče, vulgarne, žaljive ali celo grozilne.

28

EUIPO trdi, da je treba prvi pritožbeni razlog zavrniti.

29

Prvič, EUIPO meni, da trditev pritožnice, da je Splošno sodišče preučilo znak „Fuck you, Goethe“, in ne prijavljene znamke, in sicer „Fack Ju Göhte“, temelji na napačnem razumevanju izpodbijane sodbe. Točke 17, 18 in 20 te sodbe naj bi bilo treba razlagati ob upoštevanju predpostavke iz točke 16 navedene sodbe, v skladu s katero potrošnik „običajno zaznava znamko kot celoto“, kar mu ne preprečuje, da bi prepoznal „besedne elemente, ki ga spominjajo na konkretni pomen ali so podobni besedam, ki jih pozna“.

30

Drugič, trditev tožeče stranke, da sta izraza „Fuck“ in „Fuck you“ izgubila svoj prvotni seksualni pomen, tako da se več ne zaznavata kot vulgarna in šokantna, naj ne bi bila dopustna, ker naj bi šlo za dejansko ugotovitev. Ta trditev naj nikakor ne bi bila utemeljena, ker naj bi Splošno sodišče ugotovilo, da je izraz „Fuck you“ sam po sebi vulgaren, tudi če se ta izraz zaradi razvoja jezika več ne razume v seksualnem pomenu.

31

Tretjič, EUIPO trdi, da je Splošno sodišče v točki 18 izpodbijane sodbe izrecno upoštevalo spremembo pomena izraza „Fuck you“, pri čemer je pojasnilo, da ga je mogoče uporabiti tudi za izražanje jeze, odpora ali nespoštovanja do neke osebe.

32

Četrtič, EUIPO meni, da je trditev pritožnice, da je Splošno sodišče napačno razlagalo člen 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, ker je ugotovilo, da velik uspeh filma „Fack Ju Göhte“ ne pomeni, da prijavljena znamka ne šokira upoštevne javnosti, neutemeljena. V nasprotju s tem, kar trdi pritožnica, naj Splošno sodišče pri preizkusu sprejetih moralnih načel ne bi uporabilo povsem subjektivnega merila, ampak naj bi v točkah od 28 do 30 izpodbijane sodbe izrecno analiziralo možnost, da prijavljena znamka ni vulgarna, temveč jo je mogoče razumeti kot „šalo“.

33

EUIPO v tem okviru trdi, da je cilj izključne pravice, ki jo daje znamka, zagotoviti neizkrivljeno konkurenco, ne pa svobodo izražanja, medtem ko naj bi bil naslov filma namenjen razlikovanju enega umetniškega dela od drugega in opisu njegove vsebine, ob hkratnem izrazu svobode izražanja in umetniške svobode. Povprečni potrošnik naj bi se zavedal te razlike ter naj torej znamk in filmskih naslovov ne bi nujno zaznaval enako. Zato naj tudi za potrošnike, ki poznajo zadevni film, ne bi bilo mogoče domnevati, da prijavljeno znamko dojemajo kot „šalo“. Poleg tega naj bi bili upoštevni potrošniki v obravnavani zadevi bistveno številčnejši od tistih, ki zadevni film poznajo in ki so seznanjeni z „žargonom mladih“.

34

Petič, EUIPO trdi, da je Splošno sodišče pravilno ugotovilo, da če je prijavljena znamka sestavljena iz izraza, ki ga upoštevna javnost zaznava kot samega po sebi vulgarnega in torej kot šokantnega, gre za „očitno opolzko znamko“, ki nasprotuje „sprejetim moralnim načelom“.

35

Šestič, EUIPO meni, da pritožnica Splošnemu sodišču napačno očita, da je v točki 30 izpodbijane sodbe nezakonito prevalilo dokazno breme, ker je ugotovilo, da ni dokazano, da upoštevna javnost v prijavljeni znamki prepozna naslov zadevnega filma in torej „šalo“. To ugotovitev naj bi bilo treba razumeti v njenem okviru. Čeprav naj bi bilo res, da mora EUIPO v skladu s členom 75(1) in členom 76(1) Uredbe št. 207/2009 absolutne razloge za zavrnitev preveriti po uradni dolžnosti in da mora biti njihov obstoj dosledno obrazložen, naj bi veljalo, da kadar EUIPO ali Splošno sodišče, za katero naj bi se uporabljale enake pravne zahteve, kadar to zavrne tožbo zoper zavrnitev prijave znamke s strani EUIPO, prijavitelja soočita s splošno znanimi dejstvi ali s presojo, ki temelji na neprimernosti prijavljene znamke, je prijavitelj dolžan ta dejstva oziroma presojo ovreči s konkretnimi in utemeljenimi informacijami. Splošno sodišče pa naj bi v izpodbijani sodbi spoštovalo navedene pravne zahteve.

36

Nazadnje, sedmič, EUIPO meni, da trditev pritožnice, da Splošno sodišče ni pravilno pretehtalo interesov prijavitelja in javnosti, ni utemeljena.

Presoja Sodišča

37

V skladu s členom 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 se kot znamka ne registrirajo znamke, ki nasprotujejo javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom. Poleg tega iz člena 7(2) te uredbe izhaja, da se absolutni razlogi za zavrnitev iz člena 7(1) navedene uredbe uporabijo tudi, če obstajajo samo v enem delu Unije.

38

Kot je Splošno sodišče ugotovilo v točki 24 izpodbijane sodbe, pritožnica pa mu ni nasprotovala, je EUIPO na podlagi člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 zavrnil registracijo besednega znaka „Fack Ju Göhte“ ne zaradi morebitnega nasprotja tega znaka z javnim redom, ampak zgolj zato, ker naj bi bil v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli. Prvi pritožbeni razlog je torej treba preučiti le glede na ta zadnjenavedeni absolutni razlog za zavrnitev.

39

V zvezi z navedenim razlogom za zavrnitev je treba poudariti, da ker pojem „sprejeta moralna načela“ v Uredbi št. 207/2009 ni opredeljen, ga je treba razlagati ob upoštevanju njegovega običajnega pomena in okvira, v katerem se na splošno uporablja. Kot pa je generalni pravobranilec v bistvu navedel v točki 77 sklepnih predlogov, se ta pojem v svojem običajnem pomenu nanaša na temeljne moralne vrednote in standarde, ki v nekem času prevladujejo v družbi. Te vrednote in standarde, ki se lahko s časom spreminjajo in razlikujejo glede na prostor, je treba določiti glede na družbeni konsenz, ki v tej družbi prevladuje v času presoje. Za to določitev je treba ustrezno upoštevati socialni okvir, po potrebi vključno s kulturnimi, verskimi ali filozofskimi raznolikostmi, ki so zanj značilne, da bi se objektivno presodilo, kaj navedena družba v navedenem trenutku šteje za moralno sprejemljivo.

40

Poleg tega je v okviru uporabe člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 za preučitev vprašanja, ali je znak, za katerega se zahteva registracija kot znamke Evropske unije, v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli, potrebna analiza vseh elementov obravnavane zadeve, da bi se ugotovilo, kako bi upoštevna javnost tak znak zaznavala v primeru njegove uporabe kot znamke za zadevne proizvode ali storitve.

41

V zvezi s tem za to, da zadevni znak spada na področje uporabe člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, ne zadostuje, da se ta znak šteje za neokusen. Ta znak mora upoštevna javnost v času preizkusa zaznavati, kot da je v nasprotju s temeljnimi moralnimi standardi družbe, kakor tedaj obstajajo.

42

Za ugotovitev, ali je tako, se je treba opreti na zaznavanje razumne osebe, ki ima povprečen prag občutljivosti in tolerance, ob upoštevanju okoliščin, v katerih bi se znamka lahko pojavila, in – odvisno od primera – posebnih okoliščin zadevnega dela Unije. Za to so upoštevni elementi, kot so zakonodajni akti in upravne prakse, javno mnenje in po potrebi način, kako se je upoštevna javnost v preteklosti odzvala na ta znak ali na podobne znake, ter vsi drugi elementi, ki lahko omogočijo presojo zaznave te javnosti.

43

Preizkus, ki ga je tako treba opraviti, ne more biti omejen na abstraktno presojo prijavljene znamke ali nekaterih njenih sestavnih delov, temveč je treba dokazati – zlasti če se je prijavitelj skliceval na elemente, ki bi lahko vzbudili dvom o tem, da upoštevna javnost to znamko zaznava, kot da je v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli – da bi ta javnost uporabo navedene znamke v konkretnem in aktualnem družbenem okviru dejansko zaznala tako, kot da je v nasprotju s temeljnimi moralnimi vrednotami in standardi družbe.

44

Utemeljenost prvega pritožbenega razloga, ki se nanaša na to, da je Splošno sodišče napačno razlagalo in uporabilo člen 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, je treba preučiti ob upoštevanju teh načel.

45

V obravnavanem primeru ni sporno, kot je Splošno sodišče ugotovilo v točkah 14 in 17 izpodbijane sodbe, ko je v zvezi s tem potrdilo presojo odbora za pritožbe, da upoštevno javnost sestavlja širša nemško govoreča javnost Unije, in sicer tista v Nemčiji in v Avstriji.

46

V zvezi s tem, kako ta javnost zaznava prijavljeno znamko, je Splošno sodišče v točki 18 izpodbijane sodbe poudarilo, da bo navedena javnost to znamko izenačila z angleškim izrazom „Fuck you“, ki ga spremlja priimek Goethe, pri čemer je za celoto uporabljen drugačen zapis, ki izhaja iz fonetičnega zapisa teh izrazov v nemščini. Čeprav je prvotni pomen angleškega izraza „Fuck you“ seksualen in je vulgaren, se prav tako uporablja v drugačnem okviru za izražanje jeze, odpora ali nespoštovanja do neke osebe. Vendar ta izraz tudi v takem primeru ne bi bil nič manj vulgaren in dodatek elementa „Göhte“ na koncu zadevnega znaka, čeprav omogoča identifikacijo, na koga so „naslovljeni“ izrazi, ki sestavljajo začetek navedenega znaka, ne bi mogel omiliti njegove vulgarnosti.

47

Splošno sodišče je v točki 19 izpodbijane sodbe dodalo, da v nasprotju s tem, kar je predlagala pritožnica, okoliščina, da je film Fack Ju Göhte v kinematografih videlo na milijone ljudi, ne pomeni, da prijavljena znamka upoštevne javnosti ne bo šokirala.

48

Na podlagi tega je v točki 20 izpodbijane sodbe ugotovilo, da je treba v teh okoliščinah šteti, da je odbor za pritožbe pravilno presodil, da sta angleški izraz „Fuck you“ in s tem prijavljena znamka v celoti sama po sebi vulgarna in da lahko upoštevno javnost šokirata. Zato naj bi na podlagi tega pravilno sklenil, da je treba registracijo prijavljene znamke na podlagi člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 zavrniti.

49

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da preizkus, ki ga je opravilo Splošno sodišče, ne izpolnjuje standardov, ki jih nalaga člen 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 in ki so navedeni v točkah od 39 do 43 te sodbe.

50

Namreč, ob upoštevanju družbenega okvira in elementov, na katere se je v zvezi s tem sklicevala pritožnica – zlasti dejstva, da besedni znak „Fack Ju Göhte“, kot je Splošno sodišče navedlo v točkah 2 in 19 izpodbijane sodbe, ustreza naslovu nemške filmske komedije, katere producentka je pritožnica in ki je bila leta 2013 ena največjih kinematografskih uspešnic v Nemčiji ter jo je v kinematografih videlo na milijone ljudi – se Splošno sodišče za to, da bi pravno zadostno dokazalo, da širša nemško govoreča javnost prijavljeno znamko zaznava, kot da je v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli, ni smelo omejiti na abstraktno presojo te znamke in angleškega izraza, s katerim ta javnost izenačuje prvi del navedene znamke.

51

Tako okoliščina, da je treba preučiti to znamko samo, ne pomeni, da se lahko pri tem preizkusu prezre ozadje, ki lahko razjasni, kako upoštevna javnost navedeno znamko zaznava.

52

Kot je generalni pravobranilec navedel v točki 94 sklepnih predlogov, v to ozadje spadajo velik uspeh navedene istoimenske komedije pri širši nemško govoreči javnosti in okoliščina, da njen naslov očitno ni povzročil polemik, pa tudi dejstvo, da je bil odobren dostop mladine do te komedije in da jo Goethejev inštitut, ki je kulturni inštitut Zvezne republike Nemčije, ki deluje na svetovni ravni in katerega ena od nalog je spodbujanje znanja nemškega jezika, uporablja v izobraževalne namene.

53

Ker so ti elementi a priori lahko indic, da širša nemško govoreča javnost kljub izenačitvi prvega dela prijavljene znamke z angleškim izrazom „Fuck you“ besednega znaka „Fack Ju Göhte“ ne zaznava kot moralno nesprejemljivega, se Splošno sodišče za ugotovitev, da ta znak ni skladen s sprejetimi moralnimi načeli, ne more opreti le na to, da je ta angleški izraz sam po sebi vulgaren, ne da bi preučilo navedene elemente in jasno navedlo razloge, iz katerih kljub navedenim elementom meni, da širša nemško govoreča javnost navedeni znak zaznava tako, kot da je v nasprotju s temeljnimi moralnimi vrednotami in standardi družbe, če se navedeni znak uporabi kot znamka.

54

Za izpolnitev teh zahtev po preučitvi in obrazložitvi ne zadoščajo le trditve, kot je tista iz točke 19 izpodbijane sodbe, ki je povzeta v točki 47 te sodbe, ali trditev iz točke 30 izpodbijane sodbe, da ni dokazano, da v okviru dejavnosti, pri katerih bi se upoštevna javnost lahko srečala s prijavljeno znamko, ta javnost v tej znamki prepozna naslov filmske uspešnice in navedeno znamko zaznava kot „šalo“.

55

Zlasti v zvezi z zadnjenavedeno ugotovitvijo je treba na eni strani poudariti, da se je bilo Splošno sodišče v izpodbijani sodbi dolžno prepričati, da EUIPO ni kršil člena 76(1) Uredbe št. 207/2009, ki v okviru postopka v zvezi z absolutnimi razlogi za zavrnitev temu uradu nalaga, da po uradni dolžnosti preveri dejstva in pravno zadostno dokaže obstoj takih razlogov. Na drugi strani potreba po preučitvi ozadja, kot je navedeno v točki 52 te sodbe, za konkretno presojo načina, kako upoštevna javnost zaznava prijavljeno znamko, nikakor ni pogojena s tem, da je dokazano, da ta javnost v tej znamki prepozna naslov istoimenske komedije ali da navedeno znamko dojema kot „šalo“, saj neobstoj teh dveh okoliščin tudi ne omogoča ugotovitve, da gre za nespoštovanje sprejetih moralnih načel.

56

Nazadnje je treba še dodati, da je treba v nasprotju s tem, kar je ugotovilo Splošno sodišče v točki 29 izpodbijane sodbe, v skladu s katero „je na področju umetnosti, kulture in literature stalno prisotno prizadevanje za ohranitev svobode izražanja, ki pa je na področju znamk ni“, svobodo izražanja, ki je zapisana v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, kot je EUIPO priznal na obravnavi in kot je generalni pravobranilec navedel v točkah od 47 do 57 sklepnih predlogov, upoštevati pri uporabi člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009. Taka ugotovitev je poleg tega potrjena z uvodno izjavo 21 Uredbe 2015/2424, s katero je bila spremenjena Uredba št. 207/2009, in z uvodno izjavo 21 Uredbe 2017/1001, v katerih je izrecno poudarjeno, da je treba ti uredbi uporabljati tako, da se zagotovi dosledno spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin, zlasti svobode izražanja.

57

Iz vseh zgoraj navedenih preudarkov izhaja, da je Splošno sodišče pri razlagi in uporabi člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, ki izhajata iz izpodbijane sodbe, napačno uporabilo pravo, kar samo po sebi zadostuje za ugoditev prvemu pritožbenemu razlogu, ne da bi bilo treba preučiti druge trditve, ki jih je pritožnica navedla v utemeljitev tega pritožbenega razloga.

58

Zato je treba izpodbijano sodbo razveljaviti, ne da bi bilo treba obravnavati drugi in tretji pritožbeni razlog.

Tožba pred Splošnim sodiščem

59

V skladu s členom 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko Sodišče, če je pritožba utemeljena, samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.

60

V obravnavani zadevi je tako.

61

Pritožnica je s prvim pritožbenim razlogom pred Splošnim sodiščem trdila, da se s sporno odločbo krši člen 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009.

62

Ugotoviti pa je treba, da ta odločba in zlasti preučitev, opravljena v točkah od 21 do 41 te odločbe, ki se nanaša na to, kako prijavljeno znamko zaznava upoštevna javnost, povečini vsebuje enake napake kot izpodbijana sodba.

63

Tako je odbor za pritožbe po tem, ko je v točkah od 21 do 23 sporne odločbe v bistvu ugotovil, da upoštevna javnost v prvem delu prijavljene znamke prepozna angleški izraz „Fuck you“, v točkah od 24 do 28 te odločbe navedel, da je ta izraz vulgaren in šokanten. Nato je v točkah od 29 do 33 navedene odločbe ugotovil, da dodatek elementa „Göhte“ ne more bistveno spremeniti dojemanja žalitve „Fack ju“, pri čemer se je oprl na zelo abstraktno presojo angleškega izraza „Fuck you“ in ni upošteval ozadja, navedenega v točki 52 te sodbe.

64

V zvezi s temi elementi je odbor za pritožbe v točki 36 sporne odločbe priznal, da je mogoče iz dokumentov, ki jih je predložila pritožnica, nedvomno sklepati, da sta komediji Fack ju Göhte, ki jo je v Nemčiji videlo skoraj 7,4 milijona gledalcev, in Fack ju Göhte 2 eni največjih uspešnic nemškega filma glede na število gledalcev ter da sta velik uspeh poželi tudi v Avstriji. Odbor za pritožbe je ugotovil, da je torej mogoče domnevati, da je upoštevna splošna nemško govoreča javnost vsaj že slišala za ti komediji. Odbor za pritožbe je v točki 37 te odločbe kljub temu presodil, da iz velikega uspeha teh komedij pri upoštevni javnosti ni mogoče sklepati, da naslov teh komedij te javnosti ne šokira, saj ta naslov ne opisuje vsebine navedenih komedij, v katerih Goethe med drugim nima nobene vloge. Nasprotno, uporaba žalitve „Fack ju“ kot naslova filma naj ne bi ničesar povedala o njeni družbeni sprejemljivosti.

65

Vendar na eni strani nikakor ni nujno, da naslov filma opisuje vsebino filma, da bi pomenil ozadje, ki je upoštevno za presojo vprašanja, ali upoštevna javnost ta naslov in istoimenski besedni znak zaznava, kot da sta v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli.

66

Čeprav na drugi strani uspeh filma ne dokazuje samodejno, da družba sprejema njegov naslov in istoimenski besedni znak, to ne spremeni dejstva, da gre vsaj za indic takega sprejemanja, ki ga je treba preučiti glede na vse upoštevne elemente obravnavane zadeve, da bi se konkretno ugotovilo zaznavanje tega znaka v primeru njegove uporabe kot znamke.

67

V zvezi s tem je treba navesti, da v obravnavani zadevi ne le, da sta imeli komediji Fack ju Göhte in Fack ju Göhte 2, ki sta imeli poleg tega leta 2017 nadaljevanje, prav pri upoštevni javnosti tak uspeh, da je odbor za pritožbe celo ugotovil, da je mogoče domnevati, da so potrošniki, ki tvorijo to javnost, vsaj že slišali za ti komediji, ampak tudi njun naslov – kljub veliki prepoznavnosti, ki je spremljala ta uspeh – pri tej javnosti očitno ni povzročil polemik. Poleg tega je bil dostop mladine do navedenih komedij, katerih dogajanje je postavljeno v šolsko okolje, odobren s tem naslovom, pri čemer sta ti komediji, kot je razvidno iz točke 39 sporne odločbe, prejeli sredstva različnih organizacij, Goethejev inštitut pa ju je uporabil v izobraževalne namene.

68

Tako je treba ugotoviti, da celotno ozadje dosledno kaže na to, da širša nemško govoreča javnost naslova navedenih komedij kljub izenačitvi izraza „Fack ju“ z angleškim izrazom „Fuck you“ ni dojemala kot moralno nesprejemljivega. V zvezi s tem je treba tudi ugotoviti, da nemško govoreča javnost tega angleškega izraza, tudi če je ta tej javnosti splošno znan in ta javnost pozna njegov pomen, ne dojema nujno enako kot angleško govoreča javnost, saj je lahko občutljivost v maternem jeziku potencialno večja kot v tujem jeziku. Iz istega razloga nemško govoreča javnost navedenega angleškega izraza prav tako ne zaznava nujno enako, kot bi zaznavala nemški prevod tega izraza. Poleg tega naslov zadevnih komedij in s tem prijavljena znamka ne vsebujeta tega angleškega izraza kot takega, temveč njegov fonetični zapis v nemškem jeziku skupaj z elementom „Göhte“.

69

V teh okoliščinah in ob upoštevanju dejstva, da ni bil predložen noben konkreten dokaz, s katerim bi se prepričljivo pojasnilo, zakaj bi širša nemško govoreča javnost besedni znak „Fack Ju Göhte“ zaznavala tako, kot da je v nasprotju s temeljnimi moralnimi vrednotami in standardi družbe, če se navedeni znak uporabi kot znamka, čeprav ta ista javnost očitno ni štela, da je naslov istoimenskih komedij v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli, je treba ugotoviti, da EUIPO ni pravno zadostno dokazal, da člen 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 nasprotuje registraciji prijavljene znamke.

70

Dodati je treba še, da v nasprotju s tem, kar je nakazal odbor za pritožbe v točki 38 sporne odločbe, upoštevnost uspeha istoimenskih komedij kot enega od elementov ozadja nikakor ni ovržena z dejstvom, da absolutnega razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 ni mogoče preseči tako, da se dokaže razlikovalni učinek prijavljene znamke, pridobljen z uporabo, v smislu člena 7(3) te uredbe. Uspeh istoimenskih komedij pri upoštevni javnosti in zlasti neobstoj polemik glede njunega naslova je namreč treba upoštevati za ugotovitev, ali upoštevna javnost prijavljeno znamko zaznava, kot da je v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli, in torej za ugotovitev, ali ta absolutni razlog za zavrnitev nasprotuje njeni registraciji, ne pa za zavrnitev navedenega razloga, potem ko je bilo ugotovljeno, da se uporabi za obravnavano zadevo.

71

Iz navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe v obravnavanem primeru napačno razlagal in uporabil člen 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 ter da je zato treba sporno odločbo razveljaviti.

Stroški

72

Člen 184(2) Poslovnika Sodišča določa, da če je pritožba utemeljena in Sodišče samo dokončno odloči v sporu, o stroških odloči Sodišče.

73

V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi njegovega člena 184(1), se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

74

Ker je pritožnica predlagala, naj se plačilo stroškov naloži EUIPO, in ker ta s predlogi ni uspel, se mu naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji v zadevi T‑69/17 in pritožbenega postopka.

 

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo:

 

1.

Sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 24. januarja 2018, Constantin Film Produktion/EUIPO (Fack Ju Göhte) (T‑69/17, neobjavljena, EU:T:2018:27), se razveljavi.

 

2.

Odločba petega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino z dne 1. decembra 2016 (zadeva R 2205/2015-5) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka „Fack Ju Göhte“ kot znamke Evropske unije se razveljavi.

 

3.

Urad Evropske unije za intelektualno lastnino poleg lastnih stroškov nosi stroške družbe Constantin Film Produktion GmbH, nastale v postopku na prvi stopnji v zadevi T‑69/17 in v pritožbenem postopku.

 

Podpisi


( *1 ) Jezik postopka: nemščina.

Top