Začasna izdaja

SKLEP PREDSEDNIKA SPLOŠNEGA SODIŠČA

z dne 22. junija 2018(*)

„Začasna odredba – Fitofarmacevtska sredstva – Izvedbena uredba (EU) 2017/1496 – Neobnovitev odobritve aktivne snovi DPX KE 459 (flupirsulfuron‑metil) – Predlog za odlog izvršitve – Neobstoj nujnosti – Tehtanje interesov“

V zadevi T‑719/17 R,

FMC Corp. s sedežem v Philadelphii, Pensilvanija (Združene države), ki jo zastopajo D. Waelbroeck, I. Antypas in A. Accarain, avocats,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo G. Koleva, A. Lewis in I. Naglis, agenti,

tožena stranka,

zaradi predloga na podlagi členov 278 in 279 PDEU za odlog izvršitve Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/1496 z dne 23. avgusta 2017 o neobnovitvi odobritve aktivne snovi DPX KE 459 (flupirsulfuron‑metil) v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ter o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 540/2011 (UL 2017, L 218, str. 7),

PREDSEDNIK SPLOŠNEGA SODIŠČA

izdaja naslednji

Sklep(1)

[…]

 Pravo

[…]

 Nujnost

[…]

26      Poleg tega je nujnost v skladu z ustaljeno sodno prakso podana, le če je resna in nepopravljiva škoda, ki skrbi stranko, ki predlaga začasne odredbe, tako neizogibna, da je njeno uresničenje predvidljivo z dovolj visoko stopnjo verjetnosti. Ta stranka je vsekakor zavezana dokazati dejstva, ki so podlaga za njeno trditev o taki škodi, pri čemer zgolj hipotetična škoda, ker temelji na bodočih in negotovih dogodkih, ne more upravičiti odobritve začasnih odredb (glej sklep z dne 23. marca 2017, Gollnisch/Parlament, T‑624/16, neobjavljen, EU:T:2017:243, točka 25 in navedena sodna praksa).

27      Poleg tega se v skladu s členom 156(4), drugi stavek, Poslovnika v predlogih za izdajo začasne odredbe „navedejo vsi razpoložljivi dokazi in dokazni predlogi za utemeljitev izdaje začasnih odredb“.

28      Tako mora predlog za izdajo začasne odredbe toženi stranki sam po sebi omogočati, da pripravi stališča, sodniku za začasne odredbe pa, da odloči o njem – če je potrebno, brez dodatnih informacij – ker morajo temeljni dejanski in pravni elementi, na katerih temelji ta predlog, izhajati iz njegovega besedila (glej sklep z dne 6. septembra 2016, Inclusion Alliance for Europe/Komisija, C‑378/16 P‑R, neobjavljen, EU:C:2016:668, točka 17 in navedena sodna praksa).

29      Iz ustaljene sodne prakse tudi izhaja, da mora sodnik za začasne odredbe, da bi lahko presodil, ali so izpolnjeni vsi pogoji, omenjeni zgoraj v točkah 25, 26 in 28, razpolagati s konkretnimi in natančnimi informacijami, podprtimi s podrobnimi in potrjenimi listinskimi dokazi, ki izkazujejo položaj, v katerem je stranka, ki predlaga začasne ukrepe, in omogočajo presojo posledic, ki bi verjetno nastale ob nesprejetju predlaganih ukrepov. Iz tega sledi, da mora navedena stranka, zlasti ko se sklicuje na nastanek finančne škode, prikazati z listinami podprto resnično in celovito sliko svojega finančnega položaja (glej v tem smislu sklep z dne 29. februarja 2016, ICA Laboratories in drugi/Komisija, T‑732/15 R, neobjavljen, EU:T:2016:129, točka 39 in navedena sodna praksa).

30      Nazadnje, čeprav je predlog za izdajo začasne odredbe mogoče glede konkretnih točk dopolniti z napotitvami na listine, ki so mu priložene, te ne morejo odtehtati neobstoja bistvenih elementov v navedenem predlogu. Naloga sodnika za začasne odredbe ni, da namesto zadevne stranke išče elemente, vsebovane v prilogah k predlogu za izdajo začasne odredbe, v glavni tožbi ali prilogah h glavni tožbi, s katerimi bi bilo mogoče podkrepiti predlog za izdajo začasne odredbe. Naložitev take obveznosti sodniku za začasne odredbe bi poleg tega lahko odvzela polni učinek členu 156(5) Poslovnika, ki določa, da je treba predlog za izdajo začasne odredbe vložiti z ločeno vlogo (glej v tem smislu sklep z dne 20. junija 2014, Wilders/Parlament in drugi, T‑410/14 R, neobjavljen, EU:T:2014:564, točka 16 in navedena sodna praksa).

31      Glede na ta merila je treba preučiti, ali je tožeča stranka uspela izkazati obstoj resne in nepopravljive škode.

32      Tožeča stranka trdi, da ji lahko takojšnje izvajanje izpodbijane uredbe povzroči resno in nepopravljivo škodo, ker bi izgubila svoje tržne deleže na evropskem trgu herbicidov za žita.

33      V zvezi s tem očitno meni, da lahko škodo utrpi zaradi, prvič, izgube svojih tržnih deležev, ki jih ima trenutno na evropskem trgu herbicidov za žita, in drugič, izgube tržnih deležev, ki bi jih imela po pridobitvi dejavnosti, povezanih s FPS.

 Resnost zatrjevane škode zaradi izgube tržnih deležev

[…]

59      Četrtič in zadnjič, poudariti je treba, da v skladu s sodno prakso ni mogoče izključiti, da bi se lahko objektivna znatna finančna škoda, ki domnevno izhaja iz obveznosti dokončno opraviti pomembno poslovno izbiro v neprimernem roku, štela za „resno“ oziroma da je resnost take škode mogoče šteti za očitno, tudi če ni informacij o velikosti zadevnega podjetja (glej v tem smislu sklep z dne 7. marca 2013, EDF/Komisija, C‑551/12 P(R), EU:C:2013:157, točka 33).

60      Vendar je treba to sodno prakso presojati glede na področje, na katerem tožeča stranka opravlja svojo dejavnost. Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da se morajo na trgu, ki je močno reguliran – tak je, kot priznava tožeča stranka, tudi trg v obravnavanem primeru – in na katerem lahko pristojni organi hitro ukrepajo, kadar se iz razlogov, ki niso vedno predvidljivi, pojavijo tveganja za javno zdravje, zadevna podjetja, če ne želijo sama nositi škode, povzročene s takim ukrepanjem, zaščititi pred posledicami navedenega ukrepanja s primerno politiko (glej sklep z dne 16. junija 2016, ICA Laboratories in drugi/Komisija, C‑170/16 P(R), neobjavljen, EU:C:2016:462, točka 29 in navedena sodna praksa).

61      V obravnavani zadevi je družba Dupont najprej 6. novembra 2014, to je ob predložitvi sklepa EFSA, v katerem je bila predlagana razvrstitev FPS v kategorijo proizvodov, ki so domnevno rakotvorni in strupeni za razmnoževanje (C2 in R2) (glej točko 5 zgoraj), ali najpozneje 18. marca 2015, ko je Komisija objavila svoj osnutek poročila o pregledu, v katerem je bila predlagana neobnovitev odobritve navedene snovi (glej točko 6 zgoraj), imela informacije, na podlagi katerih bi morala v okviru svoje skrbnosti sprejeti primerne ukrepe v skladu s sodno prakso, navedeno zgoraj v točki 60, da bi se zaščitila pred morebitnimi regulativnimi tveganji, ki bi se pojavila glede prepovedi trženja FPS. Ta regulativna tveganja so bila poleg tega potrjena, prvič, ko je EFSA 3. oktobra 2016 objavila spremenjeno različico svojega sklepa, in drugič, ko je Komisija 22. decembra 2016 objavila spremenjeno različico svojega osnutka poročila o pregledu (glej točko 7 zgoraj).

62      Poleg tega so vse te ugotovitve še toliko bolj upoštevne v posebnih okoliščinah obravnavane zadeve, ker je očitno, da je tožeča stranka morala podrobno preučiti vse te informacije v okviru svoje transakcije za pridobitev dejavnosti, povezanih s FPS, od družbe Dupont.

63      Tožeča stranka v zvezi s tem nikakor ne navaja nobenega konkretnega elementa. Naloga sodnika za začasne odredbe pa ni, da namesto zadevne stranke išče te elemente, kot izhaja iz sodne prakse, navedene zgoraj v točkah od 26 do 30.

64      Zato glede na posebne okoliščine tega predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče ugotoviti, da se zatrjevana izguba tržnih deležev na evropskem trgu herbicidov za žita lahko opredeli kot „objektivna znatna finančna škoda“ v smislu sodne prakse, omenjene zgoraj v točki 59.

[…]

Iz teh razlogov je

PREDSEDNIK SPLOŠNEGA SODIŠČA

sklenil:

1.      Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2.      Odločitev o stroških se pridrži.

V Luxembourgu, 22. junija 2018

Sodni tajnik      Predsednik

*      Jezik postopka: angleščina.

1      Navedene so le točke zadevnega sklepa, za katere Splošno sodišče meni, da je njihova objava koristna.