1

Družba La Honorable Hermandad, SL, ki jo je nasledila tožeča stranka, družba La Mafia Franchises, SL, je 30. novembra 2006 pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1), kakor je bila spremenjena in nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1)).

2

Znamka, katere registracija se je zahtevala, je ta figurativna znamka:

3

Proizvodi in storitve, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razrede 25, 35 in 43 iz Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in za vsakega izmed teh razredov ustrezajo tem opisom:

4

Zahteva za registracijo znamke je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 24/2007 z dne 11. junija 2007. Sporna znamka je bila registrirana 20. decembra 2007 pod številko 5510921.

5

Italijanska republika je 23. julija 2015 pri EUIPO vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti sporne znamke za vse proizvode in storitve, za katere je bila registrirana.

6

Razlog za ničnost, naveden v utemeljitev te zahteve, je bil razlog iz člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 7(1)(f) Uredbe 2017/1001). Italijanska republika je v bistvu trdila, da sporna znamka nasprotuje javnemu redu in sprejetim moralnim načelom, saj besedni element „mafia“ odkazuje na kriminalno organizacijo ter uporaba tega izraza v navedeni znamki za označitev verige restavracij tožeče stranke poleg tega, da zbuja globoko negativne občutke, povzroča „manipulacijo“ pozitivne podobe italijanske gastronomije in banaliziranje negativnega pomena tega besednega elementa.

7

Oddelek za izbris je z odločbo z dne 3. marca 2016 ugodil zahtevi za ugotovitev ničnosti.

8

Tožeča stranka je 29. aprila 2016 vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.

9

Z odločbo z dne 27. oktobra 2016 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je prvi odbor za pritožbe pri EUIPO potrdil, da sporna znamka nasprotuje javnemu redu, in pritožbo zavrnil.

10

Odbor za pritožbe je najprej pojasnil, da je nasprotovanje sporne znamke javnemu redu treba presojati glede na zaznavo upoštevne javnosti na ozemlju Evropske unije ali na delu tega ozemlja, saj je treba registracijo znamke Evropske unije razglasiti za nično, čeprav razlog za razglasitev ničnosti obstaja samo v delu Unije.

11

Odbor za pritožbe je nato ugotovil, da besedni element „la mafia“ glede na svojo velikost in položaj v sporni znamki v tej znamki prevladuje. Odbor za pritožbe je poudaril, da je mafija kriminalna organizacija, proti kateri se italijanska vlada bori z zakonodajo in s posebnimi izvedbenimi ukrepi. Poleg tega je navedel, da je boj proti organizirani kriminaliteti tudi pomemben cilj institucij Unije. Odbor za pritožbe je pojasnil še, da mora EUIPO kot organ Unije ohranjati strogo stališče v zadevah, ki posegajo v temeljna načela in vrednote evropske družbe, zato mora zaradi nasprotovanja javnemu redu zavrniti registracijo vsake znamke Evropske unije, za katero bi se lahko štelo, da podpira kriminalno organizacijo ali ji koristi. Na koncu preučitve je odbor za pritožbe ugotovil, prvič, da sporna znamka očitno promovira kriminalno organizacijo, poznano pod imenom mafija, in drugič, da celota besednih elementov sporne znamke daje vtis lahkotnosti besednega elementa „mafia“ in ga banalizira, s čimer zmanjšuje težo, povezano s tem besednim elementom.

12

Nazadnje je odbor za pritožbe potrdil, da EUIPO sporne znamke ne more zaščititi in da na ta sklep ne more vplivati niti dejstvo, da je bil besedni element „mafia“ pogosto uporabljen v literaturi in filmih, niti to, da je EUIPO registriral druge znamke Evropske unije, ki vsebujejo ta element.

13

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

14

EUIPO in Italijanska republika Splošnemu sodišču predlagata, naj:

15

EUIPO izpodbija dopustnost prilog A.7, A.8 in A.9 k tožbi ter dopustnost slik in povezav, navedenih v točkah 44, 46 in 54 navedene tožbe, ki napotujejo na spletne strani. Ti elementi naj namreč ne bi bili predloženi v nobeni fazi postopka pred EUIPO.

16

V zvezi s tem je treba navesti, da glede na predmet tožbe, predviden v členu 65 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 72 Uredbe št. 2017/1001), naloga Splošnega sodišča v okviru take tožbe ni ponovna preučitev dejanskih okoliščin ob upoštevanju dokumentov, ki so bili prvič predloženi pred njim (glej v tem smislu sodbi z dne 24. novembra 2005, Sadas/UUNT – LTJ Diffusion (ARTHUR ET FELICIE), T‑346/04, EU:T:2005:420, točka 19, in z dne 9. februarja 2017, International Gaming Projects/EUIPO – adp Gauselmann (TRIPLE EVOLUTION), T‑82/16, neobjavljena, EU:T:2017:66, točka 16).

17

V obravnavani zadevi, kot je tožeča stranka priznala na obravnavi, so bili elementi, navedeni zgoraj v točki 15, prvič predloženi v okviru tožbe pred Splošnim sodiščem. Zato je treba te elemente zavrniti kot nedopustne, ne da bi bilo treba preučiti njihovo dokazno vrednost.

18

Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja en sam tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 52(1)(a) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 59(1)(a) Uredbe 2017/1001) v povezavi s členom 7(1)(f) navedene uredbe.

19

S tem razlogom tožeča stranka najprej trdi, da niti organizacija, poznana pod imenom mafija, niti njeni člani niso navedeni na seznamu oseb in terorističnih organizacij, priloženem Skupnemu stališču Sveta 2001/931/SZVP z dne 27. decembra 2001 o uporabi posebnih ukrepov za boj proti terorizmu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 18, zvezek 1, str. 217), na katerega se smernice za presojo EUIPO primeroma sklicujejo v zvezi s prepovedjo registracije znamk Evropske unije, ki nasprotujejo javnemu redu, določeno v členu 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009.

20

Tožeča stranka nato meni, da je v skladu s prakso EUIPO in sodno prakso znamko Evropske unije treba presojati kot celoto. Sklicevanje na besedni element „mafia“, ki ga vsebuje sporna znamka, pa naj ne bi zadoščalo za ugotovitev, da jo bo povprečni potrošnik zaznaval, kot da promovira ali podpira to kriminalno organizacijo. Nasprotno, ostali elementi, ki sestavljajo to znamko, naj bi bolj nakazovali na to, da se jo dojema kot nekakšno parodijo ali referenco na filme iz serije Boter.

21

Poleg tega tožeča stranka trdi, da proizvodi in storitve, na katere se nanaša sporna znamka, niso storitve „komuniciranja“, to je storitve, katerih namen je prenašanje sporočil drugim. Zato naj sporna znamka ne bi bila registrirana z namenom žaliti, šokirati ali napadati. Širša javnost naj bi nasprotno razumela, da je bila sporna znamka registrirana, da bi označevala verigo restavracij, katerih koncept ni povezan s kriminalno organizacijo, temveč s filmi iz serije Boter in zlasti z vrednotami družine in poslovne skupnosti, ki jih ti filmi prikazujejo.

22

Nazadnje tožeča stranka trdi, da je bilo v skladu s predpisi registriranih in učinkuje veliko znamk Evropske unije in italijanskih znamk, ki vsebujejo izraz „mafia“. Tožeča stranka se za ponazoritev te navedbe sklicuje med drugim na odločbi odbora za pritožbe pri EUIPO, ki sta po njenem mnenju podobni obravnavani zadevi, in sicer odločbo z dne 13. januarja 2012 v zadevi R 1224/2011–4 v zvezi s prijavo znamke Evropske unije MAFIA II ter odločbo z dne 7. maja 2015 v zadevi 2822/2014–5 v zvezi s prijavo znamke Evropske unije CONTRA-BANDO.

23

EUIPO in Italijanska republika nasprotujeta tem argumentom.

24

Najprej je treba navesti, da se v skladu s členom 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 52(1)(a) te uredbe znamke, ki nasprotujejo javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom, razglasijo za nične.

25

V splošnem interesu, ki stoji za tem absolutnim razlogom za zavrnitev, je, da se ne registrirajo znaki, ki bi škodili javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom pri njihovi uporabi na ozemlju Unije (sodbi z dne 20. septembra 2011, Couture Tech/UUNT (Ponazoritev sovjetskega grba), T‑232/10, EU:T:2011:498, točka 29, in z dne 26. septembra 2014, Brainlab/UUNT (Curve), T‑266/13, neobjavljena, EU:T:2014:836, točka 13). Za registracijo znamke kot znamke Evropske unije je ta absolutni razlog za zavrnitev ovira zlasti takrat, kadar je zelo žaljiva (glej v tem smislu sodbo z dne 5. oktobra 2011, PAKI Logistics/UUNT (PAKI), T‑526/09, neobjavljena, EU:T:2011:564, točka 12).

26

Presoja obstoja razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 ne more temeljiti na zaznavi dela upoštevne javnosti, ki je nič ne šokira, niti na zaznavi dela javnosti, ki jo je mogoče zlahka užaliti, temveč jo je treba opraviti na podlagi meril razumne osebe, ki ima povprečen prag občutljivosti in strpnosti (glej v tem smislu sodbe z dne 5. oktobra 2011, PAKI, T‑526/09, neobjavljena, EU:T:2011:564, točka 12; z dne 9. marca 2012, Cortés del Valle López/UUNT (¡Que buenu ye! HIJOPUTA), T‑417/10, neobjavljena, EU:T:2012:120, točka 21, in z dne 14. novembra 2013, Efag Trade Mark Company/UUNT (FICKEN LIQUORS), T‑54/13, neobjavljena, EU:T:2013:593, točka 21).

27

Poleg tega upoštevne javnosti pri preučitvi razloga za zavrnitev, določenega v členu 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, ni mogoče omejiti na javnost, ki so ji neposredno namenjeni proizvodi in storitve, za katere se zahteva registracija. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da znaki, na katere se nanaša ta razlog za zavrnitev, ne šokirajo samo javnosti, ki so ji namenjeni proizvodi in storitve, označeni s temi znaki, temveč tudi druge osebe, ki se, ne da bi jih navedeni proizvodi in storitve zadevali, s tem znakom slučajno srečajo v svojem vsakdanjem življenju (glej sodbi z dne 14. novembra 2013, Efag Trade Mark Company/UUNT (FICKEN), T‑52/13, neobjavljena, EU:T:2013:596, točka 19 in navedena sodna praksa, ter z dne 26. septembra 2014, Curve, T‑266/13, neobjavljena, EU:T:2014:836, točka 19 in navedena sodna praksa).

28

Treba je navesti tudi, da je upoštevna javnost na ozemlju Unije po definiciji na ozemlju neke države članice in da znaki, ki jih lahko ta javnost zaznava kot nasprotne javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom, niso enaki v vseh državah članicah, med drugim iz jezikovnih, zgodovinskih, socialnih ali kulturnih razlogov (glej v tem smislu sodbo z dne 20. septembra 2011, Ponazoritev sovjetskega grba, T‑232/10, EU:T:2011:498, točke od 31 do 33).

29

Zato je treba pri uporabi absolutnega razloga za zavrnitev iz člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009 upoštevati tako okoliščine, ki so skupne vsem državam članicam Unije, kot tudi posebne okoliščine posameznih držav članic, ki lahko vplivajo na zaznavo upoštevne javnosti, ki je na ozemlju teh držav (sodba z dne 20. septembra 2011, Ponazoritev sovjetskega grba, T‑232/10, EU:T:2011:498, točka 34).

30

V obravnavani zadevi je na prvem mestu treba navesti, kot je navedel odbor za pritožbe v točki 24 izpodbijane odločbe, da je sporna znamka kompleksen znak, sestavljen iz črnega ozadja kvadratne oblike, na katerem se nahajata besedna elementa „la mafia“ in „se sienta a la mesa“, zapisana z belimi črkami, za katerima je upodobitev rdeče vrtnice.

31

Besedni element „la mafia“ tako zaradi prostora, ki ga zavzema, kot zaradi svojega osrednjega položaja v sporni znamki izstopa od ostalih elementov. Tako ima drugi besedni element, „se sienta a la mesa“, drugotni položaj, ker je pod besednim elementom „la mafia“ in ker je zapisan z znatno manjšimi črkami. Enako velja za rdečo vrtnico, prikazano za besednim elementom „la mafia“.

32

Zato odbor za pritožbe ni storil napake s tem, da je v točki 25 izpodbijane odločbe navedel, da je besedni element „la mafia“ v sporni znamki prevladujoč.

33

Na drugem mestu je treba najprej zavrniti argument tožeče stranke, ki se nanaša na to, da mafija ni med terorističnimi organizacijami, navedenimi v Skupnem stališču 2001/931, na katero napotujejo smernice za presojo EUIPO (del B, poglavje 4).

34

Iz člena 1 Skupnega stališča 2001/931 je namreč razvidno, da so na seznamu v Prilogi k temu stališču navedene samo osebe, skupine in organizacije, vpletene v teroristična dejanja. Namen tega seznama pa ni našteti oseb, skupin in organizacij, vpletenih v druge vrste kriminalnih dejavnosti, sklicevanje na katere v prijavljeni znamki bi prav tako lahko upravičevalo uporabo absolutnega razloga za zavrnitev registracije, določenega v členu 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009. Poleg tega je iz samega besedila dela smernic za presojo EUIPO, ki napotuje na Skupno stališče 2001/931, razvidno, da je EUIPO skrbno poudaril netaksativnost ponazoritve absolutnega razloga za zavrnitev, določenega v členu 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, v navedenih smernicah.

35

Nato je treba navesti, da se besedni element „la mafia“ po vsem svetu razume, kot da se nanaša na kriminalno organizacijo, ki ima izvor v Italiji in katere dejavnosti so se razširile tudi na druge države zunaj Italijanske republike, med drugim v Uniji. Poleg tega je splošno znano, kot je odbor za pritožbe navedel v točki 26 izpodbijane odločbe, da se ta kriminalna organizacija poslužuje zastraševanja, fizičnega nasilja in umorov pri opravljanju svojih dejavnosti, ki med drugim vključujejo nezakonit promet z drogami, nezakonit promet z orožjem, pranje denarja in korupcijo.

36

Splošno sodišče meni, da so take kriminalne dejavnosti v nasprotju s samimi vrednotami, na katerih temelji Unija, zlasti z vrednotama spoštovanja človekovega dostojanstva in svobode, navedenima v členu 2 PEU ter členih 2, 3 in 6 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Te vrednote so neločljive in pomenijo duhovno in moralno dediščino Unije. Poleg tega organizirana kriminaliteta in dejavnosti, navedene zgoraj v točki 35, pomenijo posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, za katere je delovanje zakonodajalca Unije predvideno s členom 83 PDEU. Tako, kot poudarjata EUIPO in Italijanska republika, so boju proti mafiji namenjena številna prizadevanja in veliko sredstev ne samo italijanske vlade, temveč na ravni Unije, ker organizirana kriminaliteta pomeni resno grožnjo varnosti na celem ozemlju Unije.

37

Nazadnje se besedni element „la mafia“ v Italiji zaznava izrazito negativno, ker ta kriminalna organizacija ogroža varnost te države članice. Pomen, ki ga ima v Italiji boj proti mafiji, ponazarjajo represivni predpisi, ki veljajo v tej državi članici, na katere se sklicujeta EUIPO in Italijanska republika ter ki še posebej zadevajo pripadnost in podporo tej organizaciji. Na pomen boja proti mafiji v Italiji poleg tega kaže več javnih organizacij, prisotnih na ozemlju te države članice, ki so posebej posvečene nalogam preganjanja in kaznovanja nezakonitih dejavnosti mafije, ter zasebna združenja, ki nudijo pomoč žrtvam te organizacije.

38

Zato je odbor za pritožbe upravičeno ugotovil, da besedni element „la mafia“ sporne znamke upoštevno javnost očitno spominja na ime kriminalne organizacije, odgovorne za posebej hude posege v javni red.

39

Na tretjem mestu, tožeča stranka v bistvu trdi, da upoštevna javnost sporne znamke ne zaznava kot kakršnega koli pozitivnega vrednotenja kriminalne dejavnosti mafije, saj je bila mafija velikokrat upodobljena tako v literarni kot v filmski fikciji. Dodaja, da namen registracije sporne znamke ni šokirati ali žaliti, saj proizvodi in storitve, ki jih označuje, niso namenjeni prenašanju sporočil drugim, temveč zgolj odkazovati na filmsko serijo Boter. Pojasnjuje, da je koncept njenih restavracij tematski in povezan s to serijo ter da je sporna znamka v Španiji pridobila nek ugled.

40

Glede tega je treba najprej poudariti, da je, kadar je nek znak posebej šokanten ali žaljiv, ta znak treba šteti za nasprotujoč javnemu redu ali sprejetim moralnim načelom, ne glede na to, za katere proizvode in storitve je registriran (glej v tem smislu sodbo z dne 5. oktobra 2011, PAKI, T‑526/09, neobjavljena,EU:T:2011:564, točka 15). Poleg tega iz različnih pododstavkov člena 7(1) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 7(1) Uredbe 2017/1001), branih skupaj, izhaja, da ti zadevajo notranje značilnosti zadevne znamke, in ne okoliščin, ki se nanašajo na vedenje prijavitelja znamke (sodbi z dne 9. aprila 2003, Durferrit/UUNT – Kolene (NU–TRIDE), T‑224/01, EU:T:2003:107, točka 76, in z dne 13. septembra 2005, Sportwetten/UUNT – Intertops Sportwetten (INTERTOPS), T‑140/02, EU:T:2005:312, točka 28).

41

Tako, prvič, to, da naj cilj registracije sporne znamke ne bi bil šokirati ali žaliti, temveč zgolj odkazovati na filmsko serijo Boter, ne vpliva na negativno zaznavo te znamke s strani upoštevne javnosti. Poleg tega noben element sporne znamke na to serijo ne odkazuje neposredno.

42

Drugič, ugled, ki ga je pridobila sporna znamka, in koncept tematskih restavracij tožeče stranke, povezan s filmsko serijo Boter, nista notranji značilnosti sporne znamke in torej prav tako nista upoštevna pri presoji, ali sporna znamka nasprotuje javnemu redu.

43

Nato, literarna in filmska fikcija pogosto šokirata ali žalita javnost ali njen del z uporabo ali upodobitvijo tem, ki se jih lotevata (glej v tem smislu sodbo z dne 14. novembra 2013, FICKEN LIQUORS, T‑54/13, neobjavljena, EU:T:2013:593, točka 33). Obstoj številnih knjig in filmov, ki zadevajo mafijo, torej nikakor ne more spremeniti zaznavanja škodljivih ravnanj, ki jih je storila ta organizacija.

44

Nazadnje, kot v bistvu poudarja EUIPO v odgovoru na tožbo, rdečo vrtnico, prisotno v sporni znamki, bi velik del upoštevne javnosti lahko zaznaval kot simbol ljubezni ali harmonije, v nasprotju z nasiljem, ki je značilno za ravnanja mafije.

45

To nasprotje še poudarja besedna zveza „se sienta a la mesa“ v sporni znamki. Ta besedna zveza v španščini namreč pomeni „se usede za mizo“ in bi jo velik del upoštevne javnosti, ki ta jezik razume, lahko zaznaval, kot da se nanaša na skupen obrok. Tako povezovanje mafije z idejama družabnosti in sproščenosti, ki ju prinaša skupen obrok, prispeva k banaliziranju nezakonitih dejavnosti te kriminalne organizacije.

46

Zato, kot trdita EUIPO in Italijanska republika, povezava besednega elementa „la mafia“ z drugimi elementi sporne znamke daje na splošno pozitivno sliko ravnanja mafije in tako banalizira zaznavanje kriminalnih dejavnosti te organizacije.

47

Iz navedenega je razvidno, da sporna znamka, obravnavana v celoti, odkazuje na kriminalno organizacijo, daje na splošno pozitivno sliko te organizacije in s tem banalizira hude posege navedene organizacije v temeljne vrednote Unije, navedene zgoraj v točki 36. Sporna znamka lahko torej šokira in žali ne le žrtve te kriminalne organizacije in njihove družine, temveč tudi vsako osebo, ki se na ozemlju Unije sreča z navedeno znamko in ima povprečen prag občutljivosti in strpnosti.

48

Tako odbor za pritožbe ni storil napake s tem, da je sklenil, da sporna znamka nasprotuje javnemu redu v smislu člena 7(1)(f) Uredbe št. 207/2009, in s tem potrdil, da je to znamko treba razglasiti za nično v skladu s členom 52(1)(a) navedene uredbe.

49

Te ugotovitve ne more omajati sklicevanje tožeče stranke na več znamk Evropske unije, ki vsebujejo besedni element „mafia“, ter na odločbi MAFIA II in CONTRA-BANDO, da bi dokazala, da sporna znamka ne nasprotuje javnemu redu. Treba je namreč navesti, da spadajo v skladu z ustaljeno sodno prakso odločitve, ki jih sprejmejo odbori za pritožbe pri EUIPO v okviru Uredbe št. 207/2009 glede registracije znaka kot znamke Evropske unije, pod pristojnost, ki je vezana, in ne v okvir diskrecijske pravice. Zato je treba zakonitost navedenih odločb presojati zgolj na podlagi te uredbe, in ne na podlagi predhodne prakse odločanja (sodbe z dne 26. aprila 2007, Alcon/UUNT, C‑412/05 P, EU:C:2007:252, točka 65; z dne 24. novembra 2005, ARTHUR ET FELICIE,T‑346/04, EU:T:2005:420, točka 71, in z dne 6. aprila 2017, Nanu-Nana Joachim Hoepp/EUIPO – Fink (NANA FINK), T‑39/16,EU:T:2017:263, točka 84). Iz tega sledi, da niti odločbe EUIPO, na katere se sklicuje tožeča stranka, niti to, da je EUIPO registriral druge znamke, kot je sporna, ki tudi vsebujejo besedni element „mafia“ ne morejo omajati izpodbijane odločbe.

50

Enako velja za okoliščino, ki jo poudarja tožeča stranka, da je bilo v Italiji registriranih več znamk, ki vsebujejo besedni element „mafia“. Sistem znamk Evropske unije je namreč avtonomen sistem, sestavljen iz celote pravil, in sledi ciljem, ki so zanj značilni, pri čemer njegova uporaba ni odvisna od katerega koli nacionalnega sistema. Zato se možnost, da se znak lahko registrira kot znamka Evropske unije, lahko presoja samo na podlagi upoštevnih predpisov. EUIPO in, odvisno od primera, sodišče Unije torej nista zavezana, četudi jih lahko upoštevata, z odločbami, izdanimi na ravni držav članic, in to tudi če so bile te odločbe sprejete ob uporabi nacionalne zakonodaje, harmonizirane na ravni Unije (glej v tem smislu sodbe z dne 14. novembra 2013, FICKEN LIQUORS, T‑54/13, neobjavljena, EU:T:2013:593, točka 46; z dne 15. julija 2015, Australian Gold/UUNT – Effect Management & Holding (HOT), T‑611/13, EU:T:2015:492, točka 60 in navedena sodna praksa, ter z dne 27. junija 2017, Jiménez Gasalla/EUIPO (B2B SOLUTIONS), T‑685/16, neobjavljena, EU:T:2017:438, točka 41 in navedena sodna praksa). Iz tega sledi, da niti EUIPO niti sodišče Unije ne moreta biti vezana z nacionalnimi odločbami o registraciji, kot so te, na katere se sklicuje tožeča stranka, zato teh odločb ni treba preučiti (glej v tem smislu sodbi z dne 12. februarja 2015, Compagnie des montres Longines, Francillon/UUNT – Cheng (B), T‑505/12, EU:T:2015:95, točka 86 in navedena sodna praksa, ter z dne 27. junija 2017, B2B SOLUTIONS, T‑685/16, neobjavljena, EU:T:2017:438, točka 41 in navedena sodna praksa).

51

Iz tega sledi. da je treba tožbo kot neutemeljeno zavrniti, ne da bi se bilo treba opredeliti, prvič, o ugovoru nedopustnosti celotne tožbe, ki ga je navedla Italijanska republika, in drugič, o ugovoru nedopustnosti drugega tožbenega predloga za ugotovitev veljavnosti sporne znamke, ki ga je navedel EUIPO.

52

V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi EUIPO in Italijanske republike naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),

razsodilo: