—

na podlagi katerih se kreditojemalcu podeli denarni znesek, naveden v določeni valuti (tuja valuta) in ki ga zavezujejo, da ga vrne v isti valuti (tuja valuta), vendar iz okoliščin sklenitve in izvajanja navedene pogodbe izhaja, da je bil kredit dejansko podeljen v čisto drugi valuti in da je bila obračunska valuta uporabljena le virtualno in za izračun;

—

na podlagi katerih se celotno tveganje apreciacije zunanje in/ali notranje vrednosti obračunske valute, uporabljene virtualno (tuja valuta), prenese na kreditojemalca (potrošnika), čeprav je ta posojilo prejel v drugi valuti plačila, in sicer v tej, ki je bila dejansko porabljena;

—

v katerih ni pregledno predstavljeno dejansko delovanje mehanizma menjave virtualno uporabljene obračunske valute, da bi lahko potrošnik na podlagi jasnih in razumljivih meril ocenil finančne posledice podpisa pogodbe;

—

ki potrošniku nalagajo denarno obveznost, v skladu s katero mora v okviru obročnega odplačevanja kredita plačati zneske razlik med obroki, izračunanimi v virtualno ponujeni obračunski valuti, in obroki, izračunanimi v valuti plačila, ki je bila dejansko porabljena;