1.

Sodišče se v okviru obravnavanega predloga za sprejetje predhodne odločbe ponovno ukvarja z vprašanji glede razlage pojma odpadka iz Direktive o odpadkih. ( 2 ) Zdaj je treba pojasniti, ali se električne naprave, ki jih potrošniki vrnejo in nekaterih izmed njih zaradi pomanjkljivosti več ni mogoče uporabljati, ter presežne zaloge štejejo za odpadek, ki se lahko izvaža samo v skladu z zahtevami Uredbe o pošiljkah odpadkov. ( 3 )

2.

Sicer velja, da se pojma odpadka ne sme razlagati ozko, in da je treba upoštevati vse okoliščine posameznega primera. Vendar se obravnavani primer ne nanaša zgolj na presojo posameznega primera, temveč odpira tudi vprašanje, kakšen pomen imajo usmeritve zakonodajalca Unije, ki izhajajo iz Direktive o odpadni električni in elektronski opremi, ( 4 ) ki se v spornem obdobju še ni uporabljala. Poleg tega je treba razjasniti uporabo pojma odpadka v okviru kazenskega prava.

3.

Člen 49(1) Listine ureja načelo zakonitosti kazni:

„Nihče ne sme biti obsojen za dejanje, izvršeno s storitvijo ali opustitvijo, ki v času, ko je bilo storjeno, po nacionalnem ali mednarodnem pravu ni bilo določeno kot kaznivo dejanje. […]“

4.

Na podlagi člena 2, točka 1, Uredbe o pošiljkah odpadkov so „odpadki“ opredeljeni v členu 1(1)(a) konsolidirane Direktive o odpadkih iz leta 2006, ( 5 ) ki jo je nadomestila sedaj veljavna Direktiva o odpadkih.

5.

Na podlagi člena 2, točka 35(a), Uredbe o pošiljkah odpadkov „nezakonita pošiljka“ med drugim pomeni vsako pošiljko odpadkov, opravljeno brez prijave vsem zadevnim pristojnim organom v skladu s to uredbo.

6.

Člen 50(1) Uredbe o pošiljkah odpadkov ureja kaznovanje kršitev:

„Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabijo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvršujejo. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. […]“

7.

Na podlagi člena 3, točka 1, Direktive o odpadkih, ki v skladu s členom 41 in Prilogo V k tej direktivi ustreza členu 1(1)(a) konsolidirane Direktive o odpadkih iz leta 2006, „‚odpadek‘ pomeni vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči“.

8.

Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi je bila sprejeta 4. julija 2012 in je morala biti v nacionalno pravo prenesena do 14. februarja 2014. Nizozemski predpis za prenos te direktive, Regeling van de Staatssecretaris van Infrastructuur en Milieu, van 3 februari 2014, nr. IENM/BSK-2014/14758, houdende vaststelling regels met betrekking tot afgedankte elektrische en elektronische apparatuur (uredba državnega sekretarja za infrastrukturo in okolje z dne 3. februarja 2014, št. IENM/BSK-2014/14758, o določitvi določb za odpadno električno in elektronsko opremo), je glede na navedeno začel veljati s 14. februarjem 2014.

9.

V skladu s členom 3(1)(e) Direktive o odpadni električni in elektronski opremi ta oprema pomeni:

„električno in elektronsko opremo, ki je odpadek po členu 3(1) [Direktive o odpadkih], […]“.

10.

Člen 23 Direktive o odpadni električni in elektronski opremi ureja nadzor in spremljanje. Pošiljke opreme ureja odstavek 2:

„Države članice zagotovijo, da so pošiljke rabljene [električne in elektronske opreme], za katero se sumi, da je [odpadna električna in elektronska oprema], odposlane v skladu z minimalnimi zahtevami iz Priloge VI, ter ustrezno spremljajo take pošiljke.“

11.

Priloga VI k Direktivi o odpadni električni in elektronski opremi vsebuje minimalne zahteve za pošiljke. V točki 1 so določene obveznosti glede zagotavljanja dokumentov:

„Da bi se v primerih, ko imetnik predmeta trdi, da namerava pošiljati ali pošilja [rabljeno električno in elektronsko opremo] in ne [odpadno električno in elektronsko opremo], razlikovalo med [rabljeno električno in elektronsko opremo] in [odpadno električno in elektronsko opremo], države članice zahtevajo, da mora imeti imetnik naslednja dokazila:

12.

Priloga VI, točka 5, k Direktivi o odpadni električni in elektronski opremi ureja posledice kršitve teh obveznosti:

„Če se ne zagotovijo ustrezni dokumenti iz točk 1, 2, 3 in 4, s katerimi se dokaže, da je predmet rabljena [električna in elektronska oprema] in ne [odpadna električna in elektronska oprema], ter ni ustrezne zaščite pred škodo, ki bi lahko nastala med prevozom, natovarjanjem in raztovarjanjem, predvsem z dovolj embalažnega materiala in ustreznim nalaganjem tovora, kar je obveznost imetnika, ki organizira prevoz, organi države članice štejejo, da je predmet [odpadna električna in elektronska oprema] in da gre pri tovoru za nezakonito pošiljko. […]“

13.

Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe izhaja, da so v skladu s členom 10.60(2) Wet van 13 juni 1979, houdende regelen met betrekking tot een aantal algemene onderwerpen op het gebied van de milieuhygiëne (Wet Milieubeheer) (zakon z dne 13. junija 1979 o pravilih, ki se nanašajo na nekatera splošna vprašanja s področja varstva okolja (zakon o varstvu okolja)) dejanja v smislu člena 2, točka 35, Uredbe o pošiljkah odpadkov prepovedana. Nespoštovanje prepovedi je v skladu s členom 1a, točka 1, Wet van 22 juni 1950, houdende vaststelling van regelen voor de opsporing, de vervolging en de berechting van economische delicten (zakon z dne 22. junija 1950 o pravilih, ki se nanašajo na preiskovanje, pregon in pravno presojo gospodarskih kaznivih dejanj) gospodarsko kaznivo dejanje, ki je kaznivo v skladu s členom 6 tega zakona.

14.

Družba Tronex BV se ukvarja s trgovino na debelo s presežnimi zalogami. 10. februarja 2014 je bilo ugotovljeno, da je nameravala tretji osebi v Tanzaniji v zabojniku poslati določeno količino električnih naprav (ali naročiti takšno pošiljanje), pri čemer je tej osebi blago prodala za skupno vrednost 2396,01 EUR. Družba Tronex je blago kupila od trgovcev na drobno, trgovcev na debelo in/ali uvoznikov. Pošiljko blaga so sestavljali električni grelniki vode, parni likalniki, ventilatorji in brivniki. Večina naprav je bila v originalni embalaži, vendar so bile v pošiljki blaga tudi nekatere naprave brez embalaže. Pošiljka je deloma vsebovala naprave, ki so jih potrošniki vrnili na podlagi garancije za proizvod, deloma pa blago, ki na primer zaradi spremembe ponudbe ni bilo več v (redni) prodaji ali se ga ni moglo prodati. Na nekaterih škatlah, v katerih so bile naprave, je bilo obvestilo, ki je opozarjalo na napake na blagu. Steklo na nekaterih steklenih grelnikih je bilo poškodovano. Pošiljanje naj bi potekalo brez prijave oziroma soglasja, ki sta potrebna v skladu z Uredbo o pošiljkah odpadkov.

15.

Rechtbank Rotterdam (okrožno sodišče v Rotterdamu, Nizozemska) je zato družbo Tronex na prvi stopnji pogojno obsodilo na plačilo 5000 EUR s preizkusno dobo dveh let, ker je iz Nizozemske v Tanzanijo poslala odpadke, pri čemer je to pošiljanje potekalo brez prijave vsem zadevnim pristojnim organom, zahtevane s to uredbo, in/ali brez njihovega soglasja.

16.

Družba Tronex se je na navedeno sodbo pritožila. Trdi, da spornih naprav ni mogoče šteti za odpadek.

17.

Gerechtshof Den Haag (pritožbeno sodišče v Haagu, Nizozemska) je zato Sodišču postavilo ta vprašanja:

„Prvo vprašanje

Drugo vprašanje

Tretje vprašanje

18.

Pisna stališča so podali družba Tronex B. V., Openbaar Ministerie, Ressortsparket vestiging Den Haag (državno tožilstvo v Haagu, Nizozemska), Kraljevina Nizozemska, Republika Avstrija, Kraljevina Norveška in Evropska komisija. Obravnave z dne 12. decembra 2018 so se udeležile družba Tronex, Nizozemska in Komisija.

19.

Nacionalno sodišče sprašuje, ali se sporna električna oprema, ki jo potrošnik vrne trgovcu (prvo vprašanje), ki se proda družbi Tronex (drugo vprašanje), ali v trenutku, ko je bila odkrita v okviru postopka nadzora (tretje vprašanje), šteje za odpadek. Dejansko pa mora odločiti zgolj, ali bi bilo treba to opremo šteti za odpadek v zadnjenavedenem trenutku. V postopku o glavni stvari je namreč treba odločiti, ali je mogoče družbi Tronex naložiti kazen zaradi nameravane nezakonite pošiljke odpadkov. Vendar se zdi za podajo odgovora primerno, da se vsa tri vprašanja preučijo skupaj.

20.

V ta namen bom najprej predstavila pojem odpadka iz Direktive o odpadkih, nato se bom ukvarjala z Direktivo o odpadni električni in elektronski opremi, ki potrjuje predlagano razlago Direktive o odpadkih, in na koncu še s težavami, povezanimi z uporabo pojma odpadka v kazenskem pravu z vidika zahteve po določnosti kazenskih predpisov.

21.

Glede pojma „odpadek“ se člen 2, točka 1, Uredbe o pošiljkah odpadkov sklicuje na ustrezno opredelitev v členu 1(1)(a) konsolidirane Okvirne direktive o odpadkih iz leta 2006. To direktivo je medtem nadomestila nova Okvirna direktiva o odpadkih. V skladu s členom 41 v povezavi s Prilogo V nove Okvirne direktive o odpadkih se sklicevanje v členu 2, točka 1, Uredbe o pošiljkah odpadkov šteje za sklicevanje na člen 3, točka 1, nove Okvirne direktive o odpadkih.

22.

V skladu z navedeno določbo je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči.

23.

Tako je treba pojasniti, ali je treba kupca, ki veliko količino pri trgovcih na drobno ali dobaviteljih kupljenega blaga, ki so ga vrnili potrošniki, in/ali blaga, ki je postalo presežno, proda naprej (tuji) tretji osebi, šteti za imetnika, ki to blago v smislu člena 3, točka 1, Direktive o odpadkih zavrže.

24.

Direktiva o odpadkih sicer ne določa meril, na podlagi katerih bi bilo mogoče šteti, da gre za zavrženje, zaradi česar lahko države članice zaradi neobstoja pravil na ravni prava Skupnosti načeloma prosto določijo, v kakšni obliki je treba predložiti dokazilo o izpolnitvi pogojev. Vendar ta dokazna pravila ne smejo ogroziti učinkovitosti prava Unije in zlasti učinkovitosti Direktive o odpadkih. ( 6 )

25.

Zato morajo nacionalna sodišča pri uporabi morebitnih dokaznih pravil v povezavi s presojo, ali določeni predmeti ali snovi štejejo za odpadek, upoštevati merila, ki jih je v tej zvezi oblikovalo Sodišče.

26.

Izraz „zavreči“ je treba v skladu s sodno prakso razlagati ob upoštevanju cilja Direktive o odpadkih, ki je v skladu z njeno uvodno izjavo 6 zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje ljudi in okolje, pri čemer je treba upoštevati člen 191(2) PDEU, ki določa, da je cilj okoljske politike Evropske unije doseči visoko raven varstva in upoštevanje zlasti previdnostnega načela ter načela preventivnega delovanja. Iz tega sledi, da se izraza „zavreči“ in torej pojma „odpadek“ v smislu člena 3(1)(a) Direktive o odpadkih ne sme razlagati ozko. ( 7 )

27.

Najprej je treba posebno pozornost nameniti okoliščini, da zadevnega predmeta ali snovi imetnik ni ali ne bo več uporabljal, tako da ta predmet ali snov pomeni breme, ki ga bo skušal zavreči. ( 8 ) V tem primeru namreč obstaja nevarnost, da bo imetnik ta predmet ali snov v svoji posesti zavrgel tako, da bo v okolju povzročil škodo, zlasti da ga bo pustil, odvrgel ali odstranil nenadzorovano. ( 9 )

28.

Vendar to v obravnavanem primeru ni podano, ker je družba Tronex električno opremo prodala in si je tako iz tega naslova obetala finančno korist.

29.

Vendar je Sodišče že odločilo, da snovi ali predmeti, ki jih lastniki zavržejo, v smislu Direktive o odpadkih štejejo za odpadke tudi, če se lahko ponovno gospodarsko uporabijo, ( 10 ) zlasti če se v okviru gospodarske dejavnosti zbirajo za namene predelave, pridobivanja ali ponovne uporabe. ( 11 )

30.

Družba Tronex električne opreme sicer ne namerava niti predelati niti je ne namerava pridobivati, vendar je bila očitno izvožena z namenom njene vnovične uporabe.

31.

Kljub temu je treba razlikovati med zbranimi predmeti, ki jih je njihov prejšnji imetnik zavrgel, in predmeti, ki jih prejšnji imetnik ni zavrgel. Zbiranje predmetov za namene njihove ponovne uporabe ne pomeni nujno zavrženja. Dejansko je tako z gospodarskega vidika kot tudi z vidika skrbnega ravnanja s surovinami smiselno, da se oprema, ki se na prvotnem trgu več ne more prodajati, ponudi na drugih trgih, kjer jo je še mogoče prodati.

32.

Zlasti glede presežnih zalog v neodprti originalni embalaži iz predloga za sprejetje predhodne odločbe ne izhajajo zadostni indici, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da gre za zavrženje.

33.

Po drugi strani je treba vrnjeno opremo, ki zaradi resnih napak več ni uporabna in je tudi ni mogoče zlahka popraviti, nedvomno šteti za odpadek.

34.

Družba Tronex nasprotno ne more uspeti z ugovorom, da tudi določenega deleža novega blaga zaradi napak ni mogoče uporabljati. V primeru novega blaga je namreč treba izhajati iz tega, da praviloma deluje brezhibno. ( 12 )

35.

Pri opremi, ki jo potrošniki vrnejo, nasprotno ni mogoče izhajati iz takšne domneve. Nasprotno, vračilo je povezano s tveganjem, da je potrošnik prejel blago z napako, ali da je blago pred njegovo vrnitvijo sam poškodoval. Zato je sprva dvomljivo, ali je vrnjeno blago mogoče prodati za namene njegove predvidene uporabe.

36.

Vendar zaradi teh dvomov blaga ni treba že pri potrošniku šteti za odpadek. Vrnitve blaga proti povračilu kupnine namreč ni mogoče enačiti z zavrženjem. Ni je mogoče šteti niti za odstranjevanje ali predelavo, niti ni mogoče pričakovati, da bo potrošnik zavrgel blago tako, da bi okolju lahko povzročil škodo. ( 13 )

37.

Takoj ko je vrnjeno blago ponovno v posesti trgovca, pa je položaj bistveno drugačen, saj na nadaljnjo usodo blaga odločilno vpliva možnost prodaje blaga za namene njegove predvidene uporabe.

38.

Sicer ni mogoče upravičiti uporabe določb Direktive o odpadkih, s katerimi se skuša zagotoviti predelava ali odstranjevanje odpadkov, ki ne ogroža zdravja ljudi in brez uporabe postopkov ali načinov, ki bi lahko škodovali okolju, za blago, snovi ali proizvode, ki jih želi imetnik izkoriščati ali tržiti pod ugodnimi pogoji, ne glede na predelavo. Vendar pa je treba ob upoštevanju obveznosti široke razlage pojma odpadka to utemeljitev omejiti na položaje, v katerih vnovična uporaba zadevnega blaga ali snovi ni zgolj mogoča, temveč gotova, ne da bi bilo treba prej uporabiti enega od postopkov predelave odpadkov iz Direktive o odpadkih. ( 14 )

39.

Zaradi navedenih dvomov v primeru vrnjene opreme ta gotovost sprva ni podana. Če teh dvomov ni mogoče nemudoma odpraviti v okviru nadzora opreme, jo je treba šteti za odpadek.

40.

Če se pri nadzoru pokaže, da blago še vedno deluje brezhibno, ga ni mogoče šteti za odpadek. Enako velja za blago z majhnimi napakami, ki zgolj neznatno omejujejo njegovo uporabo, zaradi česar ga je še vedno mogoče prodati brez popravila, po potrebi po nižji ceni.

41.

Če pa se nasprotno odkrijejo napake, ki zahtevajo popravilo kot pogoj za uporabnost blaga, gre za odpadek, ker ni gotovo, da bo trgovec popravilo dejansko izvedel. Ali je popravilo povezano z nizkimi ali visokimi stroški, pri tem ni odločilno, ker nedelujoče blago pomeni breme in se porajajo dvomi, ali ga je mogoče uporabljati v skladu z njegovim namenom.

42.

Naložitev obveznosti izvajanja nadzora in po potrebi izvedbe popravila trgovcu predstavlja primeren, nujen in ustrezen, torej sorazmeren ukrep, saj je on tisti, ki odloča o nadaljnji usodi vrnjenega blaga. ( 15 ) Zaradi podobnih razmislekov morajo proizvodna podjetja, v okviru katerih nastajajo stranski proizvodi, na primer ostanki kamenja in peska, ki nastanejo pri plemenitenju rude, pridobljene iz rudnika, ( 16 ) ali gnojevka v kmetijstvu, ( 17 ) dokazati, da ne gre za odpadke pri proizvodnji.

43.

Iz predloga za sprejetje predhodne odločbe posebej v zvezi s pošiljko sporne opreme izhaja nadaljnji indic, da je družba Tronex s pošiljko najmanj določene opreme, le-to zavrgla. Nekatere naprave namreč, kot izhaja iz predloga za sprejetje predhodne odločbe, niso bile zapakirane. Zato ni mogoče pričakovati, da med prevozom na napravah ne bi nastala škoda.

44.

Kot vmesni predlog lahko ugotovim, da je treba pošiljke velike količine električne opreme, kupljene pri trgovcih na drobno ali dobaviteljih, ki so jo potrošniki vrnili, šteti za pošiljke odpadkov v smislu Uredbe o pošiljkah odpadkov, če predhodno ni bilo ugotovljeno brezhibno delovanje vrnjenih naprav, ali ker naprave niso bile ustrezno zaščitene pred škodo, ki bi lahko nastala med prevozom. Električne opreme, ki je postala presežna in je v neodprti originalni embalaži, pa brez dodatnih indicev ni mogoče šteti za odpadek.

45.

Ta razlaga izraza „zavreči“ je sicer v skladu z Direktivo o odpadni električni in elektronski opremi, ki se 10. februarja 2014 v okviru nadzora nad družbo Tronex še ni uporabljala. Nizozemska je namreč Direktivo v nacionalno pravo prenesla šele v predvidenem roku, to je s 14. februarjem 2014.

46.

Priloga VI, točka 1, k Direktivi o odpadni električni in elektronski opremi vsebuje zahteve, ki v primerih, ko imetnik predmeta zatrjuje, da namerava poslati ali pošilja rabljeno električno opremo, in ne odpadne električne opreme, omogoča razlikovanje med rabljeno in odpadno opremo.

47.

To razlikovanje je pomembno za opredelitev pojma odpadka, ker odpadna električna oprema v skladu z opredelitvijo iz člena 3(1)(e) Direktive o odpadni električni in elektronski opremi pomeni opremo, ki jo je treba šteti za odpadek v smislu člena 3, točka 1, Direktive o odpadkih. Glede na navedeno je v Prilogi VI, točka 5, določeno, da pošiljka električne opreme, ki ne ustreza zahtevam iz te priloge, šteje za nezakonito pošiljko odpadkov v smislu Uredbe o pošiljkah odpadkov.

48.

Iz Priloge VI k Direktivi o odpadni električni in elektronski opremi tako izhajata dve temeljni zahtevi, ki morata biti izpolnjeni, da se pošiljka rabljene električne opreme ne šteje za pošiljko odpadkov. Prvič, kot izhaja zlasti iz točk 1(b) in 3, mora biti zagotovljeno brezhibno delovanje vse opreme in, drugič, kot izhaja iz točk 1(d) in 5, mora biti oprema ustrezno zaščitena pred škodo, ki bi lahko nastala med prevozom. Samo v primeru pošiljanja zaradi popravila so v skladu s točko 2 dovoljena odstopanja glede brezhibnega delovanja.

49.

Tako navedene določbe Direktive o odpadni električni in elektronski opremi predstavljajo kodifikacijo zgoraj predstavljene razlage pojma odpadka glede vrnjene električne opreme ali neustrezno zaščitene opreme pred škodo med prevozom.

50.

Vendar je treba poleg tega upoštevati, da je s pojmom odpadka v obravnavanem primeru povezana kazenskopravna sankcija, določena v nizozemskem pravu. Navedeno po eni strani najprej izhaja iz prava Unije, ker se na podlagi člena 50 Uredbe o pošiljkah odpadkov zahteva sprejem učinkovitih kazni za kršitve Uredbe. Za druge kršitve prava o odpadkih, ki se prav tako navezujejo na pojem odpadka, člen 36(2) Direktive o odpadkih vsebuje podobno obveznost.

51.

Vendar se porajajo dvomi, ali je pojem odpadka dovolj natančno določen, da bi bilo v postopku v glavni stvari na tej podlagi mogoče izreči kazenskopravno sankcijo. Načelo zakonitosti v kazenskem pravu, ki je v njegovih zahtevah glede predvidljivosti in natančnosti (nullum crimen, nulla poena sine lege), ima namreč velik pomen tako na podlagi člena 49(1), prvi stavek, Listine o temeljih pravicah v pravnem redu Unije kot tudi v nacionalnih pravnih redih. ( 18 )

52.

Zahteva po določnosti zakona, ki se uporablja, in ki je sestavni del navedenega načela, pomeni, da zakon jasno opredeli kazniva dejanja in kazni, ki so zagrožene zanje. Ta pogoj je izpolnjen, ko lahko naslovnik predpisa iz besedila zadevne določbe in po potrebi z njeno razlago, ki jo podajo sodišča, razbere, za katera dejanja in opustitve mora kazensko odgovarjati. ( 19 )

53.

Kar zadeva pojem odpadka, lahko naslovniki predpisa sicer razberejo, da je treba na vprašanje, ali je predmet zavržen, odgovoriti ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera in da je treba izraz „zavreči“ razlagati široko. Poleg tega obstaja veliko primerov, ki so bili bodisi neposredno predmet sodne prakse, ali pa se vsaj tesno navezujejo na dosedanjo sodno prakso, na podlagi česar je mogoče o njih dokončno odločiti.

54.

Glede obravnavanega primera pa še ne najdemo neposredno upoštevne sodne prakse. Sodišče pojem odpadka doslej še ni razlagalo z vidika pošiljanja pomanjkljive ali neustrezno zapakirane opreme.

55.

Povprečno razgledan naslovnik predpisov lahko sicer razbere, da se oprema, ki je zaradi resnih napak več ni mogoče uporabljati in je tudi več ni mogoče popraviti brez nesorazmernih stroškov, šteje za odpadek. Enako velja za blago, ki se pošilja brez ustrezne zaščite pred škodo, ki bi lahko nastala med prevozom.

56.

Ali je treba v nasprotju z navedenim vrnjeno blago šteti za odpadek že zaradi tega, ker se njegovo brezhibno delovanje ni preverilo, ali ker popravila za ponovno vzpostavitev delovanja še niso bila izvedena, doslej ni bilo mogoče ugotoviti – vsaj dokler Direktiva o odpadni električni in elektronski opremi ne bo v celoti prenesena v nacionalno pravo.

57.

Na podlagi obstoječih informacij ni treba oziroma ni mogoče pojasniti, ali lahko dokumenti, kot so „Correspondents‘ Guidelines“ ( 20 ), na katere se sklicujeta Komisija in družba Tronex, navedeno spremenijo. Sodišče namreč ne razpolaga s podatki, ali so takšni dokumenti v upoštevnem obdobju, 10. februarja 2014, že obstajali, oziroma ali bi morali biti podjetju, kot je družba Tronex, znani.

58.

Sodišču zato predlagam, naj za utemeljitev kaznivosti omeji časovno učinkovanje z moje strani predlagane razlage pojma odpadka, in sicer glede vrnjenega blaga, katerega brezhibno delovanje ni bilo nadzorovano, ali ki za vzpostavitev ponovnega brezhibnega delovanja potrebuje popravila, ki pa še niso bila izvedena. Obravnavana razlaga pojma odpadka se tako uporablja samo v primeru kazenskopravnega kaznovanja kršitev, če so bile kršitve storjene po popolnem prenosu Priloge VI k Direktivi o odpadni električni in elektronski opremi ali najkasneje po izdaji sodbe Sodišča v predmetni zadevi.

59.

Sodišču zato predlagam, naj odloči tako:

Pošiljke velike količine električne opreme, kupljene pri trgovcih na drobno ali dobaviteljih, ki so jo potrošniki vrnili, je treba šteti za pošiljke odpadkov v smislu Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 255/2013, če ni predhodno ugotovljeno brezhibno delovanje vseh naprav in če niso vse naprave ustrezno zaščitene pred škodo, ki bi lahko nastala med prevozom. Električne opreme, ki je postala presežna in ki je v neodprti originalni embalaži, pa brez dodatnih indicev ni mogoče šteti za odpadek.

Glede vrnjenega blaga, katerega brezhibno delovanje ni bilo nadzorovano, ali ki za vzpostavitev ponovnega brezhibnega delovanja potrebuje popravila, ki pa še niso bila izvedena, se predlagana razlaga pojma odpadka uporablja samo v primeru kazenskopravnega kaznovanja kršitev, če so bile kršitve storjene po popolnem prenosu Priloge VI k Direktivi 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi ali najkasneje po izdaji sodbe Sodišča v predmetni zadevi.