1.

Pričakovali bi, da so sodišča Unije na področju prijave pravic intelektualne lastnine že zaradi velikega števila postopkov v zvezi z blagovno znamko Evropske unije na večino vprašanj izčrpno odgovorila. Obravnavana pritožba s področja prava modelov pa se glede potrditve datuma vložitve prijave in s tem povezane prednostne pravice nanaša na sklop vprašanj, glede katerega do zdaj še ni sodne prakse.

2.

Predmet te zadeve je vprašanje, kakšne zahteve je treba določiti za prijavo modela, da bi Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: EUIPO) potrdil datum vložitve prijave. Medtem ko so po mnenju pritožnice, družbe Mast-Jägermeister, upravičene samo določene tehnične zahteve glede ponazoritve modela, EUIPO in Splošno sodišče zahtevata, da mora biti ta ponazoritev jasna tudi vsebinsko.

3.

Člen 4, točka A, Pariške konvencije ( 2 ) ureja prednostno pravico na podlagi prijave pravice intelektualne lastnine.

„A. [Nacionalna vložitev prijave]

1.   Kdor pravilno vloži prijavo patenta, uporabnega modela, industrijskega vzorca ali modela, tovarniške ali trgovske znamke v posamezni državi [U]nije, ali njegov upravičenec, ima ob vložitvi ustrezne prijave v drugih državah prednostno pravico v spodaj določenih rokih.

2.   Prizna se, da prednostna pravica temelji na sleherni vložitvi prijave, ki se šteje za pravilno po nacionalni zakonodaji posamezne države [U]nije ali po dvostranskih oziroma večstranskih pogodbah, sklenjenih med državami [U]nije.

3.   S pravilno nacionalno prijavo je treba razumeti sleherno prijavo, iz katere je mogoče ugotoviti dan njene vložitve v ustrezni državi, ne glede na njeno poznejšo usodo.“

4.

Člen 3(a) Uredbe o modelih ( 3 ) videz opredeljuje kot „izgled celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti zlasti linij, obrisov, barv, oblike, teksture in/ali materialov samega izdelka in/ali značilnosti ornamentov na njem.“

5.

Člen 36 Uredbe o modelih določa zahteve, ki jih morajo izpolnjevati prijave modela:

„1.   Prijava registriranega modela Skupnosti vsebuje:

[…]

2.   Prijava poleg tega navede tudi izdelke, v katere naj bi bil videz izdelka vgrajen ali na katerih naj bi se uporabljal.

3.   […]

4.   […]

5.   Prijava ustreza zahtevam, navedenim v izvedbeni uredbi.

6. […]“

6.

Člen 38 določa datum vložitve prijave modela:

„Datum vložitve prijave registriranega modela Skupnosti je datum, na katerega je prijavitelj vložil dokumente, ki vsebujejo informacije, opredeljene v členu 36(1), […] pri [EUIPO].“

7.

Člen 41, od (1) do (3), Uredbe o modelih v bistvu ustreza členu 4, točka A, Pariške konvencije.

8.

Predmet člena 45 Uredbe o modelih je preizkus formalnih zahtev za vlogo:

„1.   [EUIPO] preveri, ali prijava ustreza zahtevam iz člena 36(1) za določitev datuma vložitve.

2.   [EUIPO] preveri:

3.   Pogoji za preučitev formalnih zahtev za vložitev so določeni v izvedbeni uredbi.“

9.

Člen 46 Uredbe o modelih določa pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti:

„1.   Če pri izvajanju preizkusa po členu 45 [EUIPO] ugotovi pomanjkljivosti, ki se jih da odpraviti, [EUIPO] od prijavitelja zahteva, da jih odpravi v predpisanem roku.

2.   Če pomanjkljivosti zadevajo zahteve iz člena 36(1) in prijavitelj izpolni zahtevo [EUIPO] v predpisanem roku, [EUIPO] kot datum vložitve prijave določi datum, na katerega so odpravljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene v predpisanem roku, se prijava ne obravnava kot prijava registriranega modela Skupnosti.

3.   Če pomanjkljivosti zadevajo zahteve, vključno s plačilom pristojbin, iz člena 45(2)(a), (b) in (c) in prijavitelj izpolni zahtevo [EUIPO] v predpisanem roku, [EUIPO] kot datum vložitve prijave določi datum, na katerega je bila prijava prvotno vložena. Če se nepravilnosti ali zamuda pri plačilu ne odpravijo v predpisanem roku, [EUIPO] prijavo zavrže.

4.   Če pomanjkljivosti zadevajo zahteve iz člena 45(2)(d) in niso odpravljene v predpisanem roku, je posledica izguba prednostne pravice.“

10.

Člen 47 Uredbe o modelih določa razloge za neregistracijo:

„1.   Če [EUIPO] pri preizkusu iz člena 45 ugotovi, da videz izdelka, za katerega se zahteva varstvo:

prijavo zavrne.

2.   Prijava se ne zavrne, dokler prijavitelj ni dobil možnosti za umik ali spremembo prijave ali predložitev svojih pripomb.“

11.

Člen 4 izvedbene uredbe ( 4 ) podrobneje določa zahteve glede prikaza videza izdelka:

„1.   Videz izdelka se prikaže s črno-belo ali barvno grafično ponazoritvijo ali fotografijo videza izdelka. Ustrezati mora naslednjim zahtevam:

[…]

12.

Člen 10 izvedbene uredbe vsebuje nadaljnje določbe glede preizkusa zahtev za datum vložitve in formalnih zahtev:

„1.   [EUIPO] obvesti prijavitelja, da datuma vložitve ni mogoče potrditi, če prijava ne vsebuje:

2.   Če se pomanjkljivosti, navedene v odstavku 1, odpravijo v dveh mesecih po prejemu obvestila, se datum, na katerega so odpravljene vse pomanjkljivosti, določi kot datum vložitve.

Če pomanjkljivosti pred iztekom roka niso odpravljene, se prijava ne obravnava kot prijava modela Skupnosti. Morebitne plačane pristojbine se vrnejo.“

13.

Družba Mast-Jägermeister SE je 17. aprila 2015 na podlagi Uredbe o modelih pri EUIPO prijavila sporni model Skupnosti. V ta namen je vložila ponazoritve, na katerih so bili prikazani kozarci in znane steklenice alkoholne pijače, ki jo proizvaja. Teh ponazoritev v sodbi Splošnega sodišča ni, ker so bile opredeljene kot „zaupne“.

14.

Izdelki, za katere sta vloženi prijavi za registracijo, so „kozarci“ iz razreda 07.01 v smislu Locarnskega aranžmaja z dne 8. oktobra 1968 o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele, kakor je bil spremenjen.

15.

Med 17. aprilom in 31. avgustom 2015 je bil preizkuševalec EUIPO v tesnih stikih z družbo Mast-Jägermeister in je izdal skupaj štiri poročila o preizkusu, v katerih je prišel do enakega rezultata, da prikaz videza izdelka zaradi upodobljenih steklenic ni dovolj natančen.

16.

Ker družba Mast-Jägermeister teh pomanjkljivosti ni odpravila, je preizkuševalec v odločbi z dne 31. avgusta 2015 navedel, da družba Mast-Jägermeister ni odpravila pomanjkljivosti v prijavah za registracijo, ker ni soglašala s poročilom o preizkusu. V skladu s členom 46(2) Uredbe o modelih in členom 10(2) izvedbene uredbe je ugotovil, da se sporne prijave modelov ne štejejo za prijave modelov Skupnosti, tako da ni mogoče potrditi nobenega datuma vložitve.

17.

Na podlagi pritožbe družbe Mast-Jägermeister je tretji odbor za pritožbe pri EUIPO z odločbo z dne 17. novembra 2015 potrdil, da na podlagi nobenega od spornih modelov ni mogoče ugotoviti, ali se varstvo zahteva za kozarec, za steklenico ali za kombinacijo obeh.

18.

Splošno sodišče je tožbo družbe Mast-Jägermeister z izpodbijano sodbo z dne 9. februarja 2017 ( 5 ) zavrnilo.

19.

Družba Mast-Jägermeister je z dopisom z dne 21. aprila 2017, ki je v sodno tajništvo prispel 26. aprila 2016, vložila pritožbo zoper sodbo Splošnega sodišča, s katero predlaga, naj se:

20.

EUIPO Sodišču predlaga, naj:

21.

Družba Mast-Jägermeister SE in EUIPO sta podala pisna stališča ter se udeležila obravnave 7. februarja 2018.

22.

V obravnavanem sporu gre za to, da je v obravnavani prijavi videz izdelka, katerega varstvo se zahteva, to je kozarec, ponazorjen skupaj z drugimi predmeti, in sicer steklenicami, ki ne smejo biti predmet modela.

23.

Instance pri EUIPO in Splošno sodišče menijo, da takšna oblika prikaza ni združljiva z Uredbo o modelih. Vendar o tem v obravnavanem postopku ni treba odločati. Pojasniti je namreč treba, ali ta oblika prikaza ustreza zahtevam, ki morajo biti izpolnjene za prijavo, zaradi česar bi moral EUIPO kot datum vložitve določiti dan vložitve prijave.

24.

Za odgovor na to vprašanje bom glede na upoštevne določbe Uredbe o modelih predstavila najprej trditve družbe Mast-Jägermeister glede besedila in zgodovine nastanka teh določb, nato določbe o odpravi pomanjkljivosti in napotilo iz člena 36(5) Uredbe o modelih na izvedbeno uredbo, pomen datuma vložitve prijave za pridobitev prednostne pravice in namen prikaza videza izdelka v prijavi. Na koncu bom preučila še ugovore družbe Mast-Jägermeister zoper ugotovitve Splošnega sodišča glede preizkusov EUIPO in natančnosti prikaza videza izdelka v prijavi.

25.

Na podlagi člena 38(1) Uredbe o modelih je datum vložitve prijave registriranega modela Skupnosti datum, na katerega je prijavitelj vložil dokumente, ki vsebujejo informacije, opredeljene v členu 36(1), pri EUIPO. Te informacije zajemajo zlasti prikaz videza izdelka, primeren za reprodukcijo (točka (c)).

26.

Izvedbena uredba v členu 10(1) podrobneje določa, da datuma vložitve ni mogoče potrditi, če prijava ne vsebuje prikaza videza izdelka v skladu s členom 4(1)(d) in (e). Videz izdelka se mora na podlagi točke (e) zlasti reproducirati na nevtralno podlago in se ne sme retuširati s črnilom ali korekturno tekočino. Dalje mora biti v skladu z navedeno določbo tudi kvaliteta reprodukcije taka, da so vse podrobnosti predmeta, katerega varstvo se zahteva, jasno razločne, in da hkrati omogoča njeno pomanjšanje ali povečanje na velikost registra.

27.

EUIPO in Splošno sodišče menita, da ponazoritev videza izdelka v prijavi družbe Mast-Jägermeister ne ustreza zahtevam iz člena 36(1) Uredbe o modelih. Splošno sodišče zlasti v točkah od 44 do 46 izpodbijane sodbe ugotavlja, da ponazoritev kozarca, ki je predmet varstva, skupaj s steklenico, ne zagotavlja, da je predmet varstva jasno razločen v smislu člena 4(1)(e) izvedbene uredbe. Ker družba Mast-Jägermeister ponazoritve ni popravila v predpisanem roku, datuma vložitve ni mogoče potrditi.

28.

Družba Mast-Jägermeister meni, da so te ugotovitve v nasprotju s členoma 45 in 46 v povezavi s členoma 36 in 38 Uredbe o modelih. Pri tem (v prvi vrsti) ne izpodbija presoje dejstev, ki jo je opravilo Splošno sodišče, temveč prereka zlasti to, da je pogoj za potrditev datuma vložitve dovolj jasna ponazoritev videza izdelka. V zvezi s tem se postavlja vprašanje, ali člen 36(1)(c) Uredbe o modelih in člen 4(1)(e) izvedbene uredbe določata zgolj tehnične zahteve glede prikaza ali morda vsebujeta tudi pogoje glede vsebinske priprave.

29.

Družba Mast-Jägermeister zlasti meni, da za potrditev datuma vložitve zadošča, če prikaz videza izdelka ustreza tehničnim zahtevam. To izhaja iz predloga Komisije, na podlagi katerega je bila sprejeta Uredba o modelih, ( 6 ) in iz člena 4(1)(e) izvedbene uredbe.

30.

V zvezi s temi navedbami drži, da se je Komisija v svojem predlogu in v členu 4(1)(e) izvedbene uredbe osredotočila na tehnično kakovost reprodukcije. Prepovedano je zlasti retuširanje in reprodukcija mora omogočati pomanjšanje ali povečanje na določeno velikost.

31.

Poleg tega tudi iz člena 36(1)(c) Uredbe o modelih na prvi pogled izhaja, da je poudarek na tehničnih vidikih ponazoritve videza izdelka. Zahteva se namreč „prikaz videza izdelka, primeren za reprodukcijo“.

32.

Kljub temu pri podrobnejšem pregledu trditve družbe Mast-Jägermeister niso prepričljive. Poleg tehničnih zahtev, ki omogočajo „prikaz, primeren za reprodukcijo“, pojem reprodukcije vsebuje tudi zahtevo po vsebinski razločnosti videza izdelka.

33.

Člen 4(1)(e), drugi stavek, izvedbene uredbe nasprotno ne vsebuje dodatnih zahtev, temveč glede tega elementa zgolj podrobneje določa, da mora biti kakovost reprodukcije taka, „da so vse podrobnosti predmeta, katerega varstvo se zahteva, jasno razločne“.

34.

Zato je člen 36(1)(c) Uredbe o modelih v skladu z njegovim besedilom in glede na člen 4(1)(e), drugi stavek, izvedbene uredbe mogoče razlagati tako, da mora prikaz videza izdelka v prijavi ustrezati določenim tehničnim zahtevam, poleg tega pa mora biti tudi vsebinsko dovolj jasen.

35.

Vendar družba Mast-Jägermeister trdi, da je kršitev člena 4(1)(e), drugi stavek, izvedbene uredbe mogoče v skladu s členom 46(3) Uredbe o modelih odpraviti brez spremembe datuma vložitve prijave. Ta trditev temelji na tem, da izvedbena uredba v skladu s členom 36(5) velja za prijavo in torej kršitev njenih zahtev spada pod preizkus na podlagi člena 45(2)(a), ki jo je v skladu s členom 46(3) treba odpraviti.

36.

Glede na zgoraj navedeno pa je mogoče že člen 36(1)(c) Uredbe o modelih neodvisno od samostojne kršitve člena 4(1)(e), drugi stavek, izvedbene uredbe razumeti tako, da mora biti prikaz videza izdelka vsebinsko jasen. Vendar kršitev člena 36(1)(c) Uredbe o modelih spada pod člen 46(2), tako da je treba datum vložitve prijave potrditi šele z odpravo te kršitve.

37.

S to trditvijo družbe Mast-Jägermeister se torej ne izpodbija rezultat jezikovne razlage člena 36(1)(c) Uredbe o modelih.

38.

Družba Mast-Jägermeister se v nasprotju z razlago člena 36(1)(c) Uredbe o modelih, ki sem jo podala do zdaj, sklicuje zlasti na posebno funkcijo datuma vložitve, za izpolnitev katere vsebinski preizkus ni potreben. Vendar tudi ta argument nazadnje ni prepričljiv.

39.

Sicer drži, da ima že prijava videza izdelka sama po sebi določene pravne posledice. Družba Mast-Jägermeister poudarja zlasti s prijavo povezano prednostno pravico, ki jo lahko prijavitelj v skladu s členom 4 Pariške konvencije ( 7 ) uveljavlja v drugih pravnih redih. Nasprotno člen 41 Uredbe o modelih priznava takšen učinek znotraj Unije za prijavo v državah podpisnicah Pariške konvencije.

40.

Ta prednostna pravica nastopi že ob vložitvi prijave, ne da bi bila za to potrebna poznejša registracija modela. To je nazorno ponazorjeno v členu 4, točka A, odstavek 3, Pariške konvencije s formulacijo „ne glede na njeno poznejšo usodo“, ( 8 ) ki je v podobni obliki tudi v členu 41(3) Uredbe o modelih.

41.

Na podlagi navedenega družba Mast-Jägermeister sklepa, da je treba datum vložitve potrditi že na podlagi zelo površinskega preizkusa, medtem ko je širši vsebinski preizkus potreben šele v okviru registracije.

42.

Ta trditev je sicer v razmerju do postopka pred Splošnim sodiščem nova, vendar kljub temu dopustna, ker ne spreminja predmeta spora, temveč zgolj razširja utemeljitev predlagane razlage členov 38 in 36(1) Uredbe o modelih. ( 9 )

43.

Dejansko se za potrditev datuma vložitve na podlagi člena 38 Uredbe o modelih ne zahteva, da mora prijava videza izdelka izpolnjevati vse zahteve za registracijo. Člen 38 namreč napotuje zgolj na člen 36(1), in ne na vse pogoje za registracijo. Glede na navedeno je v skladu s členom 46(3) nekatere pomanjkljivosti v prijavi mogoče naknadno odpraviti, ne da bi to vplivalo na datum vložitve.

44.

Vendar družba Mast-Jägermeister ne upošteva, da tudi sistem prednostne pravice na podlagi vložitve v skladu s Pariško konvencijo, ki izkazuje določene podobnosti z načelom vzajemnega priznavanja, ki je poznano v pravu Unije, državi prijaviteljici dovoljuje, da lahko zahteva jasen prikaz videza izdelka.

45.

Kot namreč navaja EUIPO, iz člena 4, točka A, odstavek 2, Pariške konvencije in člena 41(2) Uredbe o modelih izhaja, da prednostno pravico vzpostavi samo vložitev, enakovredna redni nacionalni vložitvi po nacionalni zakonodaji države prijaviteljice. Navedeno pomeni, da lahko vsak pravni red, zlasti pravo Unije, svobodno določi pogoje za redno vložitev.

46.

Sicer kaže, da člen 4, točka A, odstavek 3, Pariške konvencije in člen 41(3) Uredbe o modelih omejujeta manevrski prostor države prijaviteljice. V skladu z navedenima določbama namreč redna nacionalna vložitev pomeni vsako vložitev, ki zadostuje za določitev datuma, na katerega je bila prijava vložena v zadevni državi. Četudi se s tem omejujejo pristojnosti države prijaviteljice, lahko ta za potrditev redne vložitve kljub temu zahteva jasen prikaz videza izdelka. V primeru nejasnega prikaza namreč ne bi bilo mogoče ugotoviti, za kateri model je prijava sploh vložena.

47.

Določba o tem, da poznejša usoda prijave ni pomembna, pa se nasprotno prednostno nanaša na druge pravne rede, v katerih se bo prednostna pravica na podlagi vložitve uveljavljala pozneje. V primeru potrditve prijave v državi prijaviteljici ti pravni redi ne smejo zahtevati izpolnitve dodatnih pogojev, kot je na primer uspešna registracija.

48.

Tako tudi to, da je funkcija vložitve prijave utemeljitev prednostne pravice, ne vodi k temu, da se jasnost ponazoritve videza izdelka izključi iz področja uporabe člena 36(1)(c) Uredbe o modelih.

49.

Vendar namen, ki se mu sledi z vložitvijo prijave, zahteva jasnost prikaza videza izdelka, katerega varstvo se zahteva.

50.

Splošno sodišče se v zvezi s tem sklicuje na sodbi Sodišča s področja blagovnih znamk. V teh zadevah je Sodišče poudarilo, da morata registracija in zahteva za registracijo blagovne znamke pristojnim organom in tretjim osebam omogočati, da lahko jasno ugotovijo, za katero blagovno znamko se zahteva varstvo. ( 10 )

51.

Kar zadeva prijavo blagovne znamke, je zakonodajalec to medtem povzel v členih 31(1)(d) in 4(b) Uredbe o blagovni znamki. V skladu z navedenima določbama prijava blagovne znamke Evropske unije vsebuje prikaz blagovne znamke, da lahko pristojni organi in javnost jasno in natančno ugotovijo, kaj je predmet varstva, ki je podeljeno njihovemu imetniku. Ta misel v prvotnih različicah uredbe o znamkah ( 11 ) še ni bila tako jasno izražena, temveč je do tega prišlo šele z razširitvijo znakov, ki lahko sestavljajo blagovno znamko. ( 12 )

52.

V navedenih sodbah se Sodišče ni ukvarjalo s posebno funkcijo prijave in datuma vložitve prijave, čeprav najdemo na področju prava blagovnih znamk v členu 34 Uredbe o blagovnih znamkah ( 13 ) ustrezno določbo o prednostni pravici.

53.

Trditve Sodišča so kljub temu prepričljive in se lahko brez težav prenesejo na model.

54.

Res je sicer, da se postopek na področju modelov in postopek na področju blagovnih znamk znatno razlikujeta glede obsega preizkusa EUIPO. EUIPO mora pred registracijo blagovne znamke namreč preizkusiti absolutne in po potrebi tudi relativne razloge za zavrnitev. Nasprotno je vsebinski preizkus modela v postopku registracije v skladu s členom 47(1) Uredbe o modelih omejen na to, ali je opredelitev iz člena 3(a), to je videz izdelka, izpolnjena, in ali so spoštovani javni red in moralna načela. To pa tudi v postopku na področju modelov ne izključuje minimalnega preizkusa prijave, ki ga EUIPO opravi glede vsebinske jasnosti.

55.

Prvič, natančnost prikaza se zahteva zlasti zaradi prednostne pravice na podlagi vložene prijave. Prednostno pravico je namreč mogoče uveljavljati samo glede videza izdelka, ki je bil dejansko prijavljen. ( 14 ) Nejasna prijava – v nasprotju z mnenjem družbe Mast-Jägermeister – ne bi nujno pomenila negativnih posledic za prijavitelja, temveč bi hkrati prinašala tveganje prekomernega varstva na podlagi prednostne pravice.

56.

Že zato je treba, drugič, zavrniti tudi trditev družbe Mast-Jägermeister, da se grajana pomanjkljivost ne nanaša na prepoznavnost predmeta varstva, temveč na obseg varstva, ki pa ni predmet prijavnega postopka, temveč se lahko uveljavlja zgolj v okviru postopka zaradi neizpolnitve obveznosti.

57.

V postopku zaradi neizpolnitve obveznosti bo sicer treba na podlagi prikaza videza izdelka ob upoštevanju členov 10 in 19 Uredbe o modelih določiti obseg varstva. Vendar to ne pomeni, da natančnost prikaza v fazi prijave ni pomembna.

58.

Prijavni postopek naj bi nasprotno – neodvisno od prednostne pravice – vsaj minimalno varstvo pred nejasnimi prijavami zagotavljal tudi drugim gospodarskim subjektom, da ne bi slednji po nepotrebnem nosili tveganja spora z zadevnim prijaviteljem pred Splošnim sodiščem glede zahtevanega obsega varstva zaradi nejasne prijave. ( 15 )

59.

Tretjič, EUIPO pravilno poudarja, da potrebujejo tudi organi, pristojni za registracijo, za izvedbo preizkusov jasen in natančen prikaz videza izdelka. ( 16 )

60.

Morda so drugi pravni redi za potrditev vložitve prijave bolj velikodušni – ta svoboda jim je prepuščena na podlagi člena 4 Pariške konvencije. Kljub temu za pravo Unije ne obstaja zaveza po tako velikodušnem ravnanju.

61.

V zadevi so bolj prepričljivi ugovori družbe Mast-Jägermeister zoper vrstni red preizkusa, ki ga Splošno sodišče opisuje v točkah 35 in 36 izpodbijane sodbe. V teh točkah Splošno sodišče zahteva, da se najprej preizkusi, ali sploh obstaja videz izdelka in ali je ta v nasprotju z javnim redom ali moralnimi načeli, preden se preizkusijo formalni pogoji iz člena 36 Uredbe o modelih.

62.

Zlasti preizkus skladnosti videza izdelka z javnim redom ali moralnimi načeli pa bi presegal določbe o datumu vložitve prijave v skladu s členoma 38(1) in 36(1) Uredbe o modelih. Tudi s praktičnega vidika bi bilo težko preverjati obstoj videza izdelka in njegovo skladnost z javnim redom ali moralnimi načeli, če njegov prikaz ne ustreza zahtevam glede kakovosti na podlagi člena 36(1) Uredbe o modelih.

63.

Vendar to za odločitev v obravnavanem sporu ni pomembno. Ti razmisleki Splošnega sodišča namreč niso vplivali na njegovo odločitev, zaradi česar je ta trditev brezpredmetna. ( 17 )

64.

Če družba Mast-Jägermeister vztraja pri tem, da je v obravnavanem primeru vloženi prikaz videza izdelka dovolj jasen, je treba spomniti, da je v skladu s členom 256(1) PDEU in členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije pritožba omejena na pravna vprašanja. Le Splošno sodišče je pristojno za ugotavljanje in presojo upoštevnih dejstev ter presojo dokazov. Presoja dejstev in dokazov, razen ob njihovem izkrivljanju, torej ni pravno vprašanje, ki bi bilo kot tako v okviru pritožbe predmet nadzora Sodišča. ( 18 )

65.

To, ali je predloženi prikaz kljub steklenicam, ki so prikazane poleg videza izdelka za kozarce, dovolj jasen, je dejansko vprašanje. To, da je Splošno sodišče pri presoji tega vprašanja izkrivilo dokaze, se niti ne zatrjuje niti o tem ne obstajajo nobeni indici. Ta trditev je torej nedopustna.

66.

Glede na vse navedeno je Splošno sodišče pravilno zahtevalo natančnost ponazoritve videza izdelka kot pogoj za potrditev datuma vložitve prijave na podlagi členov 38(1) in 36(1) Uredbe o modelih. Pritožba se zato v pretežnem delu zavrne kot neutemeljena, v preostalem pa zavrže kot nedopustna.

67.

Člen 184(2) Poslovnika določa, da če pritožba ni utemeljena, Sodišče odloči o stroških. V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi njegovega člena 184(1), se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

68.

EUIPO je predlagal, naj se družbi Mast-Jägermeister naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, nosi svoje stroške in stroške EUIPO.

69.

Sodišču zato predlagam, naj odloči tako: