1.

Uredba o blagovni znamki EU ( 2 ) ureja primer, v katerem registrirana znamka nima razlikovalnega učinka, temveč je zgolj opisna. Zato se lahko znamka na podlagi člena 52 na zahtevo razglasi za nično, načeloma pa sploh ne bi smela biti registrirana. Poleg tega je mogoče znamko na podlagi člena 51 razveljaviti, če se resno in dejansko ni uporabljala v obdobju petih let. Obravnavani postopek se nanaša na vprašanje, kakšne posledice ima opisna narava znamke za dokazovanje resne in dejanske uporabe.

2.

Odbor EUIPO za pritožbe in Splošno sodišče sta izhajala iz tega, da se znamka zaradi njene opisne narave ni uporabljala kot znamka, zaradi česar jo je treba razveljaviti. Trditve imetnika znamke pa nakazujejo na to, da se je s tem zaobšel postopek razglasitve ničnosti.

3.

Poleg tega se postavlja vprašanje, ali se je sporna blagovna znamka uporabljala za pravilne proizvode, in sicer za nemedicinska prehranska dopolnila. V zvezi s tem je upoštevna Direktiva 2002/46, ( 3 ) ki se uporablja za te proizvode.

4.

Člen 7(1) Uredbe o blagovni znamki EU določa absolutne razloge za zavrnitev:

„1.   Kot blagovna znamka se ne registrirajo:

[…]

5.

Člen 51 Uredbe o blagovni znamki EU ureja razveljavitev pravic imetnika blagovne znamke:

„1.   Pravice imetnika blagovne znamke EU se razveljavijo na podlagi zahteve pri Uradu ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic:

[…]

2.   Če razlogi za razveljavitev pravic obstajajo le za nekatere vrste blaga ali storitev, za katere je registrirana blagovna znamka Skupnosti, se pravice imetnika razveljavijo le za te vrste blaga in storitev.“

6.

Člen 75 Uredbe o blagovni znamki EU spominja na obveznost obrazložitve in pravico do izjave:

„V odločbah Urada se navedejo razlogi, na katerih odločbe temeljijo. Temeljijo lahko le na razlogih ali dokazih, na katere so imele zadevne stranke priložnost podati pripombe.“

7.

Prehranska dopolnila so predmet Direktive 2002/46. V členu 2(a) so opredeljena kot „živila za dopolnjevanje običajne prehrane, ki so zgoščeni viri hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, sami ali v kombinaciji, in se dajejo v promet v odmerkih, to je v obliki npr. kapsul, pastil, tablet, pilul in drugih podobnih oblikah, vrečkah s praškom, ampulah s tekočino, kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah tekočine in praška za vnos v odmerjenih majhnih količinah“.

8.

Člen 6 Direktive 2002/46 vsebuje zahteve glede označevanja:

„1.   Za namen člena 5(1) Direktive 2000/13/ES je ime, pod katerim se proizvodi, zajeti s to direktivo, prodajajo, ‚prehransko dopolnilo‘.

2.   Označevanje, predstavljanje in oglaševanje ne sme prehranskim dopolnilom pripisovati ali kazati na lastnosti preprečevanja ali zdravljenja bolezni pri ljudeh.

3.   Brez poseganja v Direktivo 2000/13/ES vsebuje oznaka naslednje podatke:

9.

G. Pandalis je imetnik znamke Unije, ki je sestavljena iz besednega znaka CYSTUS. EUIPO jo je registriral 5. januarja 2004. Registracija se je med drugim izvedla za „nemedicinska prehranska dopolnila“ iz razreda 30 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen.

10.

Družba LR Health & Beauty Systems GmbH je 3. septembra 2013 na podlagi člena 51(1)(a) Uredbe o blagovni znamki EU (sedaj člen 58(1)(a) Uredbe (EU) št. 2017/1001) vložila zahtevo za razveljavitev znamke CYSTUS. Svojo zahtevo je utemeljila s tem, da se blagovna znamka ni resno in dejansko uporabljala v neprekinjenem obdobju petih let.

11.

G. Pandalis in družba LR Health & Beauty Systems sta na ustni obravnavi na vprašanje Sodišča pojasnila, da zoper znamko CYSTUS teče tudi postopek za razglasitev ničnosti. Ta temelji na dejstvu, da je znamka opisna. EUIPO je ta postopek prekinil do zaključka obravnavanega postopka.

12.

Oddelek za razglasitev ničnosti pri EUIPO je z odločbo z dne 12. septembra 2014 odločil o zahtevi za razveljavitev. Pravice imetnika znamke je razveljavil za del registriranih proizvodov, med njimi za „prehranska dopolnila za nemedicinske namene“ iz razreda 30 Nicejske klasifikacije.

13.

Prvi odbor za pritožbe je z odločbo z dne 30. oktobra 2015 zavrnil pritožbo G. Pandalisa zoper odločbo oddelka za razglasitev ničnosti.

14.

Odbor za pritožbe je svojo odločbo utemeljil z dvema bistvenima trditvama.

15.

Prvič, G. Pandalis pojma „Cystus“ ni uporabljal kot blagovno znamko EU, temveč kot opis svojih proizvodov za navedbo, da proizvodi kot bistveno učinkovino vsebujejo izvlečke rastlinske vrste Cistus Incanus L. Za uporabo blagovne znamke EU ne zadošča, da se je za proizvode uporabljal opis CYSTUS namesto „Cistus“ in da se je delno uporabljal simbol „®“. Že zgolj zaradi tega je treba pravice imetnika blagovne znamke razveljaviti.

16.

Drugič, odbor za pritožbe je menil, da G. Pandalis ni dokazal resne in dejanske uporabe znamke za „nemedicinsko prehransko dopolnilo“ iz razreda 30, ker njena pojavna oblika ne ustreza zahtevam Direktive 2002/46.

17.

G. Pandalis je 14. januarja 2016 pri Splošnem sodišču vložil tožbo zoper sporno odločbo odbora za pritožbe. Z izpodbijano sodbo z dne 14. februarja 2017 je Splošno sodišče tožbo zavrnilo.

18.

G. Pandalis je 14. aprila 2017 zoper sodbo Splošnega sodišča vložil pritožbo.

19.

Sodišču predlaga, naj:

20.

EUIPO in družba LR Health & Beauty Systems Sodišču predlagata, naj:

21.

Stranki sta podali pisna stališča, na obravnavi 20. junija 2018 pa sta podali še ustna.

22.

G. Pandalis sodbo Splošnega sodišča izpodbija s tremi pritožbenimi razlogi. Prvi pritožbeni razlog se nanaša na uvrstitev proizvodov, ki so označeni z znamko CYSTUS, v skupino „nemedicinskih prehranskih dopolnil“ (razdelek B), drugi na vprašanje, ali je G. Pandalis znamko CYSTUS pri označevanju proizvodov uporabljal kot znamko (razdelek C), in tretji na pravico do izjave v postopku pred EUIPO (razdelek D). Vendar je treba najprej podati uvodno pojasnilo glede prvih dveh pritožbenih razlogov.

23.

Za določitev pomena prvih dveh pritožbenih razlogov je treba spomniti, da je EUIPO razveljavitev sporne znamke oprl na to, da se ni resno in dejansko uporabljala za skupino proizvodov, za katere je bila registrirana.

24.

Odbor za pritožbe je v zvezi s tem ugotovil, da se, prvič, beseda „Cystus“ ni uporabljala kot znamka, temveč zgolj opisno, in da, drugič, nobenega od G. Pandalisa navedenega proizvoda ni mogoče šteti za „nemedicinsko prehransko dopolnilo“. Sporna odločba je torej dvojno podkrepljena, saj vsaka od utemeljitev odločbo v končni fazi popolnoma utemeljuje.

25.

Splošno sodišče v izpodbijani sodbi sicer ni izčrpno preverilo, ali G. Pandalis s tožbenimi razlogi dvomi v utemeljitvi.

26.

Veliko bolj se je omejilo na to, da je za del navedenih proizvodov, in sicer za „Pilots Friend Immunizer®“, „Immun44® sok“ in „Immun44® kapsule“ ter „druge proizvode, za katere se je uporabljal pojem ‚Cystus‘, izključno v izrazih ‚Cystus 52‘ ali ‚Cystus 052‘, z ali brez simbola ‚®‘“, ugotovilo, da se beseda „Cystus“ ni uporabljala kot znamka, temveč opisno. G. Pandalis te ugotovitve izpodbija v okviru drugega pritožbenega razloga.

27.

Glede uporabe za drugi del proizvodov, in sicer pastile za lizanje, pastile za grlo, prevretek, raztopino za grgranje in tablete za preprečevanje okužb, je Splošno sodišče nasprotno odločilo, da jih ni mogoče šteti kot uporabo za „nemedicinska prehranska dopolnila“. Te ugotovitve so predmet prvega pritožbenega razloga.

28.

Uspeh pritožbe je odvisen od tega, ali bo G. Pandalis uspel že z enim od navedenih pritožbenih razlogov že glede enega od navedenih proizvodov. V tem primeru bi bilo namreč treba preizkusiti, ali uporaba znamke CYSTUS za ta proizvod zadošča za resno in dejansko uporabo.

29.

G. Pandalis s prvim pritožbenim razlogom graja točke od 54 do 59 izpodbijane sodbe. Splošno sodišče je v teh točkah odločilo, da je odbor EUIPO za pritožbe pravilno ugotovil, da G. Pandalis ni dokazal, da so pastile za lizanje, pastile za grlo, prevretek, raztopina za grgranje in tablete za preprečevanje okužb, ki jih je označil z znamko CYSTUS, „nemedicinska prehranska dopolnila“.

30.

G. Pandalis na eni strani graja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo določbe Direktive 2002/46 o prehranskih dopolnilih, na drugi pa graja pomanjkljivo obrazložitev.

31.

V okviru prvega dela prvega pritožbenega razloga G. Pandalis zatrjuje domnevno kršitev člena 51(1)(a) Uredbe o blagovni znamki EU. Trdi, da bi lahko Splošno sodišče pri presoji, ali so določeni proizvodi nemedicinska prehranska dopolnila v smislu razreda proizvodov na podlagi prava znamk, uporabilo samo opredelitev prehranskih dopolnil iz člena 2(a) Direktive 2002/46, ne pa tudi zahteve iz člena 6 te direktive glede označevanja prehranskih dopolnil.

32.

Vendar se s temi trditvami ne upošteva namen opredelitve iz Direktive 2002/46. Z njo se namreč ne želi omejiti razred proizvodov v skladu s pravom znamk, temveč zgolj določiti področje uporabe Direktive, vključno s pravili označevanja.

33.

Za razred proizvodov na podlagi prava znamk je nasprotno pojavna oblika prehranskih dopolnil, na katero se nanašajo določbe o označevanju, vsekakor pomembna. Ta pojavna oblika namreč odločilno vpliva na to, v kateri razred proizvodov bodo potrošniki določen proizvod uvrstili.

34.

Okoliščina, da obravnavani proizvodi niso ustrezali določbam o označevanju prehranskih dopolnil na podlagi prava Unije, je zato pomemben indic za to, da se proizvodi ne štejejo za prehranska dopolnila.

35.

Ali je odstopanje od določb o označevanju pomembno za ugotovitev, da proizvodi niso „nemedicinska prehranska dopolnila“, je dejansko vprašanje.

36.

Enako velja za pomen, ki ga Splošno sodišče pripisuje okoliščinam, da imajo sporni proizvodi centralno farmacevtsko številko, da se prodajajo v lekarnah, in da se prodajajo z navedbo, da ščitijo pred gripo in prehladi ter da služijo kot pomoč pri vnetjih ust in žrela.

37.

V zvezi s tem je treba spomniti, da je v skladu s členom 256(1) PDEU in členom 58, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije pritožba omejena na pravna vprašanja. Le Splošno sodišče je pristojno za ugotavljanje in presojo upoštevnih dejstev ter presojo dokazov. Presoja dejstev in dokazov, razen ob njihovem izkrivljanju, torej ni pravno vprašanje, ki bi bilo kot tako v okviru pritožbe predmet nadzora Sodišča. ( 5 )

38.

Vendar G. Pandalis graja, da je Splošno sodišče v točki 59 izpodbijane sodbe glede „Cystus“ pastil za lizanje izkrivilo dejstva, ker te pastile niso vsebovale zgornjih navedb o njihovih zdravilnih učinkih. Takšna graja je v pritožbenem postopku dopustna.

39.

Kot je pravilno navedel EUIPO, pa ta očitek temelji na napačni razlagi izpodbijane sodbe. Splošno sodišče namreč v točki 59 ni ugotovilo, da so se „Cystus“ pastile za lizanje prodajale s to navedbo, temveč je potrdilo dokazno presojo odbora za pritožbe. Odbor za pritožbe pa je ugotovil, da se je ta proizvod prodajal brez te navedbe, kar je upošteval v okviru svoje presoje. ( 6 )

40.

Zato je treba prvi del prvega pritožbenega razloga delno zavreči kot nedopusten in v preostalem delu zavrniti kot neutemeljen.

41.

Z drugim delom prvega pritožbenega razloga G. Pandalis graja pomanjkljivo utemeljitev.

42.

Prva pomanjkljivost naj bi bila ta, da se Splošno sodišče ni opredelilo glede tega, v kateri razred se uvrščajo njegovi proizvodi.

43.

Vendar G. Pandalis ne upošteva predmeta spora. Gre izključno za to, ali lahko dokaže resno in dejansko uporabo znamke CYSTUS za „nemedicinska prehranska dopolnila“. V kateri drugi razred je njegove proizvode mogoče uvrstiti, za to vprašanje ni pomembno.

44.

G. Pandalis še naprej graja, da iz izpodbijane sodbe ne izhaja, zakaj Splošno sodišče pri presoji na podlagi člena 51(1)(a) in (2) Uredbe o blagovni znamki EU ni posebej preverilo, ali se je sporna znamka Unije glede „Cystus“ pastil za lizanje uporabljala za „nemedicinska prehranska dopolnila“.

45.

Vendar je tudi v zvezi s tem odločilno, da je Splošno sodišče v tej točki – relativno pavšalno – sledilo presoji odbora za pritožbe. S tem je namreč hkrati, vsaj implicitno, zavrnilo ugovore G. Pandalisa glede tega proizvoda.

46.

Glede na navedeno je treba drugi del prvega pritožbenega razloga zavrniti kot neutemeljen.

47.

S svojim drugim pritožbenim razlogom G. Pandalis Splošnemu sodišču očita, da je v točkah 43 in 46 sporno znamko Unije CYSTUS pavšalno opredelilo kot opisni podatek s sklicevanjem na opis rastline „Cistus“, ne da bi pri tem upoštevalo konkretno vrsto uporabe znamke. Navedeno pomeni tudi napačno uporabo člena 51(1)(a) Uredbe o blagovni znamki EU, ker bi bilo treba uporabo znamke po mnenju G. Pandalisa šteti za resno in dejansko. Poleg tega naj bi bila obrazložitev v teh točkah protislovna.

48.

V zvezi s tem je treba naprej predstaviti ugotovitve Splošnega sodišča v točki 46 izpodbijane sodbe, ki se na prvi pogled dejansko zdijo pravno napačne, v nadaljevanju pa njegove preostale ugotovitve v zvezi s tem tožbenim razlogom.

49.

V točki 46 izpodbijane sodbe je Splošno sodišče ugotovilo, da je odbor za pritožbe lahko pravilno domneval, da upoštevna javnost pojem „Cystus“ dojema kot opisni podatek s sklicevanjem na opis rastline „Cistus“, in ne kot znamko Unije, ne da bi s tem odločilo o obstoju absolutnega razloga za zavrnitev registracije smislu člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU.

50.

G. Pandalis tej ugotovitvi pravilno ugovarja, da so te ugotovitve – same po sebi – nasprotujoče. Če se namreč znotraj upoštevne javnosti znamka šteje zgolj za opisno, o uporabi znamke ni mogoče govoriti. In s tem bi bil hkrati – ne glede na nasprotno trditev Splošnega sodišča – podan absolutni razlog za zavrnitev registracije na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU.

51.

Ta ugotovitev bi bila poleg tega sporna, ker v okviru postopka razveljavitve preprečuje zaključek postopka za razglasitev ničnosti. To bi bilo na prvi pogled v nasprotju s sodbo Formula One Licensing/UUNT. V skladu z navedeno sodbo v okviru postopka z ugovorom zoper registrirano znamko Unije ni mogoče – v zvezi z znakom, ki je enak znamki, zaščiteni v državi članici – ugotoviti absolutnega razloga za zavrnitev, kakršen je neobstoj razlikovalnega učinka. Opredelitev znaka kot opisen ali generičen pa bi pomenila zanikanje njegovega razlikovalnega učinka. ( 7 )

52.

Sicer bi lahko uporabi te sodne prakse v obravnavanem primeru nasprotovalo to, da se Sodišče sklicuje na to, da niti EUIPO niti Splošno sodišče nista pristojna za nadzor nacionalnih znamk. ( 8 ) Nasprotno pa so institucije pristojne v zvezi s sporno znamko Unije – to pristojnost bi bilo treba zgolj izvajati v drugem postopku.

53.

Vendar Sodišče izhaja tudi iz tega, da Uredba o blagovni znamki EU v okviru postopka z ugovorom prejšnji znamki priznava določeno stopnjo razlikovalnega učinka. ( 9 ) To ugotovitev je mogoče brez težav uporabiti za preizkus resne in dejanske uporabe registrirane znamke Unije.

54.

Vendar na to vprašanje tukaj ni treba odgovoriti.

55.

Splošno sodišče namreč v točki 47 izpodbijane sodbe podrobneje pojasnjuje, kaj želi dejansko povedati s ponesrečeno opredelitvijo v točki 46. V skladu z navedenim namreč Splošno sodišče izrazu „Cystus“ ne odreka vsakršnega razlikovalnega učinka, kar bi veljalo zgolj za opisni pojem, ( 10 ) temveč mu priznava vsaj šibek razlikovalni učinek. To pa je v skladu z navedeno sodno prakso. ( 11 )

56.

Poleg tega takšna razlaga potrjuje tudi ugotovitev Splošnega sodišča, da se odbor za pritožbe ni opredelil glede člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU.

57.

Ugovori G. Pandalisa glede točke 46 izpodbijane sodbe tako temeljijo na napačni razlagi – sicer dejansko nasprotujočih si – ugotovitev Splošnega sodišča.

58.

Tudi sicer trditve G. Pandalisa v okviru drugega pritožbenega razloga temeljijo na selektivni in zato napačni razlagi presoje tožbenega razloga, ki jo je opravilo Splošno sodišče, vključno z izpodbijanimi točkami.

59.

Splošno sodišče namreč, kot je že bilo navedeno, prvič, ni pavšalno ugotovilo, da se lahko znamka CYSTUS uporablja izključno opisno. Šibek razlikovalni učinek, ki ga Splošno sodišče priznava, namreč pomeni, da se lahko znamka načeloma uporablja tudi v tem primeru, kar pomeni, da je po mnenju Splošnega sodišča znamko mogoče uporabljati tako, da potrošniku zagotavlja informacije o izvoru proizvoda in ne zgolj opis njegovih sestavin.

60.

Drugič, iz točke 37 in uvodnih stavkov točke 43 izpodbijane sodbe, kot navaja tudi družba LR Health & Beauty Systems, izhaja, da je Splošno sodišče v točkah od 39 do 48 potrdilo konkretno uporabo besede „Cystus“ na embalaži proizvodov „Pilots Friend Immunizer®“, „Immun44® sok“ in „Immun44® kapsule“.

61.

Pri tem je Splošno sodišče, tretjič, potrdilo rezultat odbora za pritožbe, da je bila ta uporaba opisna, torej da ni ustrezala pogojem glede ustrezne uporabe znamke.

62.

Na podlagi teh argumentov je mogoče zaključiti, da G. Pandalis znamke CYSTUS ni resno in dejansko uporabljal za navedene tri proizvode.

63.

Pri presoji, ali je uporaba znamke resna in dejanska, je namreč treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za ugotovitev, ali se znamka dejansko komercialno izkorišča, in zlasti, ali se taka uporaba v zadevnem gospodarskem sektorju šteje za upravičeno za ohranjanje ali ustvarjanje tržnega deleža za blago ali storitve, ki jih varuje znamka. ( 12 )

64.

Uporaba se lahko šteje za resno in dejansko, samo če je v skladu z bistveno funkcijo znamke, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu uporabniku istovetnost izvora proizvoda ali storitve s tem, da se mu brez možnosti pomešanja omogoči razlikovanje tega proizvoda ali storitve od tistih, ki imajo drug izvor. ( 13 )

65.

Glede na navedeno se ne zahteva, da mora biti vsaka uporaba znamke v skladu z njeno izvorno funkcijo. ( 14 ) Tudi vsakega izkazanega komercialnega izkoriščanja ni mogoče avtomatično opredeliti kot resno in dejansko uporabo zadevne znamke. ( 15 ) Znamka se namreč lahko uporablja tudi v skladu z drugimi funkcijami, kot so zagotavljanje kakovosti ali pa sporočanje, investiranje ali oglaševanje. ( 16 )

66.

Kako se je v posameznem primeru znamka uporabljala, je tako mogoče ugotoviti samo na podlagi presoje dejanskega stanja. To pa, kot je bilo navedeno, ni predmet nadzora v okviru pritožbenega postopka.

67.

Dosedanjim ugotovitvam bi lahko nasprotovalo to, da je Splošno sodišče v točki 50 izpodbijane sodbe ugotovilo, da ni mogoče priznati uporabe znamke CYSTUS v zvezi z „ostalimi proizvodi, za katere se pojem ‚Cystus‘ uporablja izključno v izrazih ‚Cystus 52‘ ali ‚Cystus 052‘, z ali brez simbola ‚®‘“. S tem je Splošno sodišče svojo presojo razširilo prek navedenih treh proizvodov.

68.

Splošno sodišče to ugotovitev pojasnjuje v točki 47 izpodbijane sodbe.

69.

V tej točki se je ukvarjalo z vprašanjem, ali se uporaba pojma „Cystus“ v pojmih „Cystus 052“ in „Cystus 52“ šteje za uporabo znamke CYSTUS. V zvezi s tem se na podlagi člena 15(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe o blagovni znamki EU kot dokaz resne in dejanske uporabe znamke šteje tudi uporaba blagovne znamke v obliki, ki se glede na obliko, v kateri je bila registrirana, razlikuje v elementih, ki ne spreminjajo razlikovalnega učinka blagovne znamke.

70.

Vendar Splošno sodišče v zvezi z navedeno uporabo zaradi šibkega razlikovalnega učinka pojma „Cystus“ to zavrača. Ta oblika uporabe lahko namreč znatno poveča razlikovalni učinek znamke. V nasprotju s členom 15(1), drugi pododstavek, točka (a), Uredbe o blagovni znamki EU gre torej za spremembo razlikovalnega učinka. Ta obrazložitev je sicer v skladu s sodno prakso Sodišča glede uporabe znamk kot elementov drugih znamk. ( 17 )

71.

Posledično se predmet ugotovitev Splošnega sodišča v točkah 47 in 50 izpodbijane sodbe – ki jih G. Pandalis ne izpodbija – razlikuje od točk 43 in 46, ki ju izpodbija. Z začetnimi ugotovitvami se tako ne more podvomiti v presojo drugega pritožbenega razloga.

72.

Drugi pritožbeni razlog tako delno – glede ponovne presoje dejanskega stanja – ni dopusten, v preostalem pa ni utemeljen.

73.

S tretjim pritožbenim razlogom G. Pandalis graja, da je Splošno sodišče v točkah od 23 do 25 izpodbijane sodbe napačno uporabilo člen 75, drugi stavek, Uredbe o blagovni znamki EU.

74.

G. Pandalis navaja, da je odbor za pritožbe dejansko ugotovil, da je znamka CYSTUS opisna v smislu člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU. Glede tega se ni mogel izjaviti.

75.

V nasprotju z navedenim je Splošno sodišče v točki 24 izpodbijane sodbe ugotovilo, da se odbor za pritožbe ni izrekel glede obstoja absolutnih razlogov za zavrnitev, torej glede člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU.

76.

Če je ugotovitev Splošnega sodišča pravilna, EUIPO posledično ni imel razloga, da G. Pandalisa zasliši glede tega, ali je znamka CYSTUS opisna v smislu člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU.

77.

Ta pritožbeni razlog je tako impliciten ugovor, da je Splošno sodišče napačno povzelo obrazložitev odbora za pritožbe, kar predstavlja napako, ker sodišča Unije nikakor ne smejo nadomestiti obrazložitve avtorja izpodbijanega akta s svojo obrazložitvijo. ( 18 )

78.

Kot sem že navedla, se v tem odraža kasacijska narava ničnostne tožbe. Zunaj področja uporabe neomejene pristojnosti (člen 261 PDEU) sodišče Unije izpodbijanega akta ne sme spremeniti, temveč ga mora razglasiti za ničen, če je ničnostna tožba utemeljena (člen 264(1) PDEU). Institucija, organ, urad ali agencija, katere akt je bil razglašen za ničen, mora sprejeti ukrepe (člen 266(1) PDEU). ( 19 )

79.

Splošno sodišče je sicer na podlagi člena 65(3) Uredbe o blagovni znamki EU pristojno za razveljavitev ali spremembo sporne odločbe, vendar reformatorično pooblastilo, ki je priznano Splošnemu sodišču, temu ne daje možnosti, da presojo odbora za pritožbe pri EUIPO nadomesti s svojo presojo, še manj pa, da opravi presojo glede predmeta, do katerega se ta odbor še ni opredelil. ( 20 )

80.

Odbor za pritožbe je v točki 32 sporne odločbe ugotovil, „da znanstvena generična oznaka rastline ne predstavlja samo imena rastlinske vrste (ter s tem v širšem smislu ime proizvoda oziroma opisni podatek v smislu člena 7(1)(c) [Uredbe o blagovni znamki EU] […]), temveč opisuje tudi proizvode, katerih bistvena sestavina je proizvedena iz rastlin te vrste.“

81.

Poleg tega je treba uporabo simbola „®“ na podlagi točke 34 sporne odločbe „razumeti tako, da [G. Pandalis] v oglasu v bistvu sporoča, da je pridobil pravico do uporabe znamke v zvezi z opisnim podatkom […].“

82.

Zato je te ugotovitve dejansko mogoče razumeti v tem smislu, da odbor za pritožbe ugotavlja, da je znamka CYSTUS opisna v smislu člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU.

83.

Vendar ta razlaga ni obvezna.

84.

Odbor za pritožbe svojo izjavo v točki 32 sporne odločbe razlaga tako, da je generična oznaka v „širšem smislu“ opisni podatek v smislu člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU. Vendar iz tega izhaja, da samo pojem, ki je dejansko opisen, nujno ustreza zahtevam navedene določbe, in da bi bilo treba znamko zato razglasiti za nično.

85.

Poleg tega se ugotovitve v točki 34 sporne odločbe ne nanašajo toliko na ugotovitve odbora za pritožbe glede pomena uporabe simbola „®“ kot na razlago sporočila imetnika znamke.

86.

Tako je razlaga sporne odločbe, ki jo je podalo Splošno sodišče, še sprejemljiva, zato ni mogoče ugotoviti, da je Splošno sodišče s svojo obrazložitvijo nadomestilo obrazložitev odbora za pritožbe, kar ne bi bilo dopustno.

87.

Posledično je treba zavrniti tudi glavno trditev G. Pandalisa glede tretjega pritožbenega razloga. Ker se odbor za pritožbe v skladu s pravilnimi ugotovitvami Splošnega sodišča ni opredelil glede obstoja absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 7(1)(c) Uredbe o blagovni znamki EU, G. Pandalisa glede tega tudi ni bilo treba zaslišati.

88.

Zato je treba ugotoviti, da tretji pritožbeni razlog ni utemeljen.

89.

Člen 184(2) Poslovnika določa, da če pritožba ni utemeljena, Sodišče odloči o stroških. V skladu s členom 138(1) Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi njegovega člena 184(1), se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

90.

EUIPO in družba LR Health & Beauty Systems sta predlagala, naj se G. Pandalisu naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspel, nosi stroške EUIPO in družbe LR Health & Beauty Systems. ( 21 )

91.

Sodišču zato predlagam, naj odloči tako: