1

Olga Stanislavivna Yanukovych s pritožbo predlaga razveljavitev sklepa Splošnega sodišča Evropske unije z dne 12. julija 2016, Yanukovych/Svet (T‑347/14, v nadaljevanju: izpodbijani sklep, EU:T:2016:433), ker je Splošno sodišče zavrnilo njene predloge za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta (SZVP) 2015/143 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015, L 24, str. 16), Sklepa Sveta (SZVP) 2015/364 z dne 5. marca 2015 o spremembi Sklepa 2014/119/SZVP o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015, L 62, str. 25), Uredbe Sveta (EU) 2015/138 z dne 29. januarja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015, L 24, str. 1) in Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2015/357 z dne 5. marca 2015 o izvajanju Uredbe (EU) št. 208/2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2015, L 62, str. 1) v delih, ki se nanašajo na Viktorja Viktorovycha Yanukovycha (v nadaljevanju: sporni akti).

2

Člen 1(1) in (2) Sklepa Sveta 2014/119/SZVP z dne 5. marca 2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2014, L 66, str. 26) določa:

„1.   Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v njihovi lasti, z njimi razpolagajo ali so pod nadzorom oseb, ki so bile opredeljene kot odgovorne za odtujitev ukrajinskih državnih sredstev, in oseb, odgovornih za kršitve človekovih pravic, in fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, ki so z njimi povezani, kot so navedeni v Prilogi.

2.   Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama v Prilogi se ne dajo neposredno ali posredno na razpolago ali v njihovo korist nobena sredstva ali gospodarski viri.“

3

V točki 10 Priloge k Sklepu 2014/119, naslovljene „Seznam oseb, subjektov in organov iz člena 1“, je navedeno ime Viktorja Viktorovycha Yanukovycha, ki je opredeljen kot „sin nekdanjega predsednika, član parlamenta (Verkhovna Rada) Ukrajine“, z obrazložitvijo, da je to oseba, zoper katero v Ukrajini teče preiskava zaradi sodelovanja pri zločinih v zvezi s poneverbo ukrajinskih državnih sredstev in nezakonitega prenosa teh sredstev izven Ukrajine.

4

Uredba Sveta (EU) št. 208/2014 z dne 5. marca 2014 o omejevalnih ukrepih proti določenim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Ukrajini (UL 2014, L 66, str. 1) nalaga sprejetje zadevnih omejevalnih ukrepov in opredeljuje njihova podrobna pravila v bistvu enako kot navedeni sklep.

5

V točki 10 Priloge I k tej uredbi, naslovljene „Seznam fizičnih in pravnih oseb, subjektov in organov iz člena 2“, je navedeno ime Viktorja Viktorovycha Yanukovycha z enakimi navedbami, kot so v točki 10 Priloge k Sklepu 2014/119.

6

Sklep 2014/119 je bil spremenjen med drugim s sklepoma 2015/143 in 2015/364, Uredba št. 208/2014 pa je bila med drugim spremenjena z Uredbo 2015/138 in Izvedbeno uredbo 2015/357.

7

S temi akti so bili omejevalni ukrepi, sprejeti proti V. V. Yanukovychu, podaljšani do 6. junija 2015, vendar s to obrazložitvijo:

„Oseba, o kateri ukrajinski organi vodijo preiskavo zaradi odtujitve javnih sredstev ali drugega premoženja. Oseba, povezana z osebo, uvrščeno na seznam (nekdanji predsednik Ukrajine Viktor Fedorovych Yanukovych), zoper katero ukrajinski organi vodijo kazenski postopek zaradi odtujitve javnih sredstev ali drugega premoženja.“

8

S Sklepom Sveta (SZVP) 2015/876 z dne 5. junija 2015 o spremembi Sklepa 2014/119 (UL 2015, L 142, str. 30) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 2015/869 z dne 5. junija 2015 o izvajanju Uredbe št. 208/2014 (UL 2015, L 142, str. 1) je bilo ime V. V. Yanukovycha črtano s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi na podlagi Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014.

9

Postopek pred Splošnim sodiščem in pravna obrazložitev izpodbijanega sklepa sta predstavljena v točkah od 17 do 34 oziroma od 38 do 95 navedenega sklepa. Za potrebe tega postopka se lahko povzameta tako.

10

V. V. Yanukovych je 14. maja 2014 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil tožbo za razglasitev ničnosti Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014 v delih, v katerih sta se nanašala nanj.

11

20. marca 2015 je V. V. Yanukovych umrl.

12

Zastopnik V. V. Yanukovycha je z ločeno vlogo 8. aprila 2015 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v njegovem imenu vložil prilagoditveno vlogo zaradi upoštevanja spornih aktov.

13

Hkrati je zastopnik V. V. Yanukovycha v njegovem imenu vložil tožbo, ki je bila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vpisana pod opravilno številko T‑172/15 in s katero je predlagal razglasitev ničnosti teh aktov (v nadaljevanju: druga ničnostna tožba).

14

Zastopnik V. V. Yanukovycha je v prilagoditveni vlogi in v drugi ničnostni tožbi pojasnil, da je ta umrl malo pred njuno vložitvijo. Navedel je, da v Ukrajini poteka postopek za imenovanje njegovega pravnega naslednika in da je verjetno, da ga bo pravno nasledila njegova vdova. Zato je predlagal, naj se postopek v zadevi prekine za čas, ki je potreben za imenovanje pravnega naslednika in sprejetje odločitve o nadaljevanju postopka.

15

Z odločbo predsednika devetega senata Splošnega sodišča z dne 13. julija 2015, sprejeto na podlagi člena 69(d) Poslovnika Splošnega sodišča, je bil postopek prekinjen do 31. oktobra 2015.

16

Splošno sodišče je s sklepom z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569), drugo ničnostno tožbo zavrglo kot očitno nedopustno, ker jo je zastopnik V. V. Yanukovycha vložil po njegovi smrti.

17

Zastopnik V. V. Yanukovycha je z dopisom z dne 30. oktobra 2015 v spis vložil izpisek iz matičnega registra smrti za V. V. Yanukovycha in navedel, da njegova vdova in edina dedinja, O. S. Yanukovych, namerava nadaljevati postopek, pri čemer je pojasnil razloge, ki utemeljujejo nadaljnji obstoj pravnega interesa kljub izbrisu imena V. V. Yanukovycha s seznama oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi na podlagi Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014.

18

Sodno tajništvo Splošnega sodišča je v dopisu z dne 17. marca 2016 stranke zaprosilo za stališče glede morebitnih posledic, ki jih je treba za ničnostno tožbo izpeljati na eni strani iz prilagoditve predlogov in na drugi strani iz sklepa z dne 16. julija 2015, Yanukovych/Svet (T‑172/15, neobjavljen, EU:T:2015:569). Stranke so na ta dopis odgovorile v predpisanih rokih.

19

Splošno sodišče je v točkah od 38 do 75 izpodbijanega sklepa, v katerih se je oprlo na več sodb, ki jih je izreklo in so se nanašale na ista pravna vprašanja, kot so bila podana v ničnostni tožbi, menilo, da vpis imena V. V. Yanukovycha na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi na podlagi Sklepa 2014/119 in Uredbe št. 208/2014, ne izpolnjuje meril za določitev oseb, za katere veljajo ti ukrepi, ki so določena v Sklepu 2014/119. Zato je v tem okviru tožbo razglasilo za očitno utemeljeno ter Sklep 2014/119 in Uredbo št. 208/2014 razglasilo za nična.

20

Te točke izpodbijanega sklepa niso predmet te pritožbe.

21

Splošno sodišče je v točkah od 76 do 95 izpodbijanega sklepa preučilo dopustnost predlogov za razglasitev ničnosti spornih aktov, ki so bili podani v prilagoditveni vlogi, vloženi 8. aprila 2015.

22

Splošno sodišče je v točki 82 izpodbijanega sklepa menilo, da je za presojo dopustnosti take vloge treba upoštevati položaj, ki je obstajal ob njeni vložitvi.

23

V točki 83 navedenega sklepa je ugotovilo, da je zastopnik V. V. Yanukovycha v njegovem imenu vložil vlogo za prilagoditev prvotnih predlogov, navedenih v tožbi, s katero se je začel postopek, in da iz spisa ni razvidno, da je bila ta vloga vložena v imenu pritožnice.

24

V točki 84 navedenega sklepa je ugotovilo, da je V. V. Yanukovych ob vložitvi te vloge že umrl, in iz tega sklepalo, da je treba to vlogo zavreči kot nedopustno.

25

V točkah od 85 do 92 navedenega sklepa je Splošno sodišče zavrnilo različne trditve, ki jih je navedla pritožnica.

26

Splošno sodišče je zato sklenilo, da je treba vlogo za prilagoditev tožbe in posledično ničnostno tožbo zavreči kot očitno nedopustni v delih, v katerih sta bili vloženi zoper sporne akte.

27

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

28

Svet Sodišču predlaga, naj:

29

Evropska komisija Sodišču predlaga, naj:

30

Člen 181 Poslovnika določa, da lahko Sodišče, če je pritožba v celoti ali deloma očitno nedopustna ali očitno neutemeljena, na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli z obrazloženim sklepom pritožbo v celoti ali deloma zavrže ali zavrne.

31

To določbo je treba uporabiti v okviru pritožbe.

32

Pritožnica s prvim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je v točkah 84, 89 in 92 izpodbijanega sklepa menilo, da je prilagoditvena vloga nedopustna, ker je bila vložena v imenu V. V. Yanukovycha po njegovi smrti, in torej dopustnost te vloge presodilo ob upoštevanju položaja na datum njene vložitve, napačno uporabilo pravo.

33

Po njenem mnenju bi moralo Splošno sodišče dopustnost navedene vloge preizkusiti ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin, in sicer da je bila ničnostna tožba dopustna, ker je bila vložena za časa življenja V. V. Yanukovycha, da je ta želel, da se vloži prilagoditvena vloga, da je bila taka vloga vložena v imenu pritožnice kot dejanske naslednice in dedinje tožeče stranke ter da je bila pritožnica v času preizkusa dopustnosti navedene vloge z retroaktivnim učinkom potrjena kot dedinja.

34

Pritožnica z drugim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče ugotovilo dejansko stanje, pri čemer je vsebinska netočnost teh ugotovitev razvidna iz listin iz spisa, in da je izkrivilo dokaze, ki so mu bili predloženi.

35

Tako meni, da so ugotovitve, da prilagoditvena vloga ni bila vložena ali predložena v njenem imenu, navedene v točkah 83 in 87 izpodbijanega sklepa, vsebinsko in očitno netočne ter da so posledica izkrivljanja. Poudarja, da se je V. V. Yanukovych odločil vložiti prilagoditveno vlogo in da so na podlagi ukrajinskega prava pravni nasledniki samodejno, ob upoštevanju izteka šestmesečnega obdobja, vdova in starši pokojnika.

36

Ti različni elementi so razvidni iz točke 2 prilagoditvene vloge, elektronskega sporočila z dne 7. aprila 2015, ki ga je pritožnica poslala odvetniku V. V. Yanukovycha, stališča, ki je bilo Splošnemu sodišču predloženo 3. julija 2015, in dopisa njenega odvetnika z dne 30. oktobra 2015, s katerim je bilo Splošno sodišče obveščeno, da je bila ta imenovana za dedinjo in naslednico pokojnika, in v katerem so bila navedena stališča glede ohranitve njenega pravnega interesa.

37

Poleg tega pritožnica trdi, da je odobrila prilagoditveno vlogo in dovolila njeno vložitev kot dejanska naslednica V. V. Yanukovycha.

38

Pritožnica s tretjim pritožbenim razlogom trdi, da je Splošno sodišče s tem, da je enako obravnavalo dopustnost prilagoditvene vloge in dopustnost druge ničnostne tožbe, napačno uporabilo pravo. Meni, da obstaja pomembna dejanska razlika med obema tožbama, ki je povezana s tem, da je Splošno sodišče uporabilo različen pristop v zvezi s predlogi za prekinitev postopka. Dejstvo, da je Splošno sodišče odobrilo prekinitev postopka po vložitvi prilagoditvene vloge, medtem ko jo je zavrnilo v primeru druge ničnostne tožbe, naj bi ustvarjalo razumno pričakovanje, saj Splošno sodišče torej ni menilo, da je ta vloga nedopustna, ker je bila vložena po smrti V. V. Yanukovycha.

39

Poleg tega pritožnica navaja, da ko se je Splošno sodišče izreklo o dopustnosti druge ničnostne tožbe, še ni bila zakonito imenovana za naslednico in dedinjo V. V. Yanukovycha, medtem ko je na datum sprejetja izpodbijanega sklepa že bila. Iz tega sklepa, da so bili v zvezi s prilagoditveno vlogo pogoji dopustnosti iz Pogodbe DEU izpolnjeni.

40

Nazadnje meni, da ji je bila zaradi ugotovitve Splošnega sodišča o nedopustnosti prilagoditvene vloge odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo ima kot pokojnikova pravna naslednica in dedinja, ne da bi bil ta odvzem – v nasprotju s sodno prakso Sodišča – utemeljen. Navaja, da mora zaradi razlogovanja Splošnega sodišča v točki 87 izpodbijanega sklepa pritožnik preventivno vložiti več tožb na podlagi različnih statusov.

41

Svet in Komisija menita, da je treba prvi in tretji pritožbeni razlog zavrniti kot očitno neutemeljena ter da je treba drugega zavreči kot nedopustnega.

42

Namen treh pritožbenih razlogov, ki jih je treba preučiti skupaj, je v bistvu izpodbijati na eni strani identiteto osebe, v imenu katere je bila prilagoditvena vloga vložena, in na drugi strani datum, ko je bila dopustnost te vloge preizkušena.

43

Na prvem mestu je treba v zvezi z identiteto osebe, v imenu katere je bila prilagoditvena vloga vložena, spomniti, da je Splošno sodišče v točki 83 izpodbijanega sklepa, potem ko je spomnilo, da je V. V. Yanukovych umrl 20. marca 2015, ugotovilo, da je njegov zastopnik 8. aprila 2015 v njegovem imenu vložil prilagoditveno vlogo in da iz spisa ni razvidno, da je bila ta vloga vložena v imenu pritožnice.

44

Na podlagi te ugotovitve je Splošno sodišče v točki 84 izpodbijanega sklepa menilo, da je treba navedeno vlogo zavreči kot nedopustno, ker je V. V. Yanukovych umrl pred njeno vložitvijo.

45

Pritožnica s trditvami, povzetimi v točkah od 35 do 37 tega sklepa, v bistvu navaja, da je Splošno sodišče do ugotovitve, navedene v točki 43 tega sklepa, prišlo po izkrivljanju same prilagoditvene vloge ter nekaterih drugih listin iz spisa in dokazov.

46

Ugotoviti pa je treba, da branje prilagoditvene vloge, ki je del prvostopenjskega spisa, ki ga je Splošno sodišče posredovalo Sodišču v skladu s členom 167(2) Poslovnika Sodišča, kaže, da je v tej vlogi formalno navedeno, da je vložena v imenu V. V. Yanukovycha.

47

V točki 2 te vloge je res navedeno, da je V. V. Yanukovych umrl 20. marca 2015, da je ob vložitvi prilagoditvene vloge potekal postopek identifikacije njegovega pravnega naslednika, da je pritožnica čakala, da ukrajinski organi potrdijo njene pravice, in pričakovala, da bo lahko izkazala svoj interes za nadaljevanje zadeve, potem ko bo imenovana za pravno naslednico V. V. Yanukovycha.

48

Vendar te navedbe, s katerimi še zdaleč ni ovržena ugotovitev, da je bila prilagoditvena vloga vložena v imenu V. V. Yanukovycha, in ki jih je Splošno sodišče sicer pravilno povzelo v točki 86 izpodbijanega sklepa, to ugotovitev potrjujejo, ker iz njih izhaja, da ob vložitvi navedene vloge še ni bil imenovan noben pravni naslednik in da pritožnica še ni nadaljevala postopka, temveč da je samo načrtovala to storiti v prihodnje.

49

V teh okoliščinah Splošno sodišče s tem, da je v točkah 25 in 83 izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je bila prilagoditvena vloga vložena v imenu V. V. Yanukovycha in da iz spisa ni razvidno, da je bila ta vloga vložena v imenu pritožnice, ni izkrivilo vsebine te vloge. Nasprotne trditve pritožnice je treba zato zavrniti kot neutemeljene.

50

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da ker je bila identiteta osebe, v imenu katere je bila vložena prilagoditvena vloga, v tej vlogi jasno navedena, Splošnemu sodišču ni bilo treba identificirati druge osebe kot osebe, v imenu katere je bila navedena vloga vložena (glej v tem smislu sodbo z dne 12. novembra 2015, Elitaliana/Eulex Kosovo, C‑439/13 P, EU:C:2015:753, točka 74).

51

Splošno sodišče tudi ni izkrivilo drugih listin iz spisa in dokazov, ki jih omenja pritožnica. V zvezi s stališčem, ki ga je pritožnica pri Splošnem sodišču vložila 3. julija 2015, je treba ugotoviti, da ni pojasnila, kako natančno naj bi Splošno sodišče izkrivilo te listine in dokaze. Vsekakor je iz branja točk 86, 88 in 91 izpodbijanega sklepa razvidno, da jih je Splošno sodišče pravilno povzelo, ne da bi jih izkrivilo. Kar zadeva elektronsko sporočilo pritožnice z dne 7. aprila 2015 in dopis odvetnika pritožnice z dne 30. oktobra 2015, ki ju pritožnica prav tako omenja, je dovolj ugotovitev, da ju Splošno sodišče v izpodbijanem sklepu sploh ne omenja in mu zato ni mogoče očitati, da ju je izkrivilo.

52

Na drugem mestu je treba v zvezi z različnimi trditvami, ki jih pritožnica navaja za izpodbijanje ugotovitve Splošnega sodišča, v skladu s katero mora sodišče Unije za presojo dopustnosti prilagoditvene vloge izhajati iz datuma njene vložitve, ugotoviti, da ker je Splošno sodišče pravilno in brez izkrivljanja ugotovilo, da je bila navedena vloga vložena v imenu V. V. Yanukovycha, je to vlogo mogoče razglasiti za dopustno samo, če je bila vložena pred njegovo smrtjo.

53

Pritožnica pa ne zanika, da je bila prilagoditvena vloga v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložena na datum, naveden v točki 43 tega sklepa, ki je poznejši od datuma smrti V. V. Yanukovycha. To vlogo bi bilo zato mogoče razglasiti za dopustno samo, če bi bila njena dopustnost preizkušena na datum pred njeno vložitvijo in smrtjo V. V. Yanukovycha. Kot pa je Sodišče že odločilo, se dopustnost pravnega sredstva preizkuša ob upoštevanju položaja ob vložitvi tožbe ali prilagoditvene vloge (glej v tem smislu sodbo z dne 27. novembra 1984, Bensider in drugi/Komisija, 50/84, EU:C:1984:365, točka 8).

54

Poleg tega je treba trditve pritožnice, da bi se o dopustnosti prilagoditvene vloge moralo presojati na datum po njeni vložitvi, zavrniti kot brezpredmetne. Ob domnevi, da bi se tak datum lahko upošteval, to namreč ne spremeni dejstva, da je V. V. Yanukovych že umrl, ko je bila preizkušena dopustnost prilagoditvene vloge, vložene v njegovem imenu.

55

Dodati je treba, da pritožnici zaradi nedopustnosti prilagoditvene vloge, vložene v imenu V. V. Yanukovycha, ni bila odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo ima kot pokojnikova pravna naslednica in dedinja.

56

Kot je Splošno sodišče omenilo v točki 87 izpodbijanega sklepa, bi lahko pritožnica bodisi v svojem imenu vložila tožbo za razglasitev ničnosti spornih aktov bodisi izrazila svoj namen, da nadaljuje postopek, ki ga je začel njen zakonec, tako da bi predloge prilagodila tem aktom, in sicer vložila prilagoditveno vlogo v svojem imenu.

57

Na tretjem mestu je treba kot brezpredmetno zavrniti trditev, da je Splošno sodišče s tem, da ni upoštevalo okoliščine, da je bila prekinitev postopka odobrena po vložitvi prilagoditvene vloge, medtem ko ni bila odobrena v zvezi z drugo ničnostno tožbo, napačno uporabilo pravo. Pritožnica se namreč ne more sklicevati na to, da ji je bila na prvi stopnji odobrena prekinitev postopka.

58

Na četrtem in zadnjem mestu je treba spomniti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso, če so bili vsi pritožbeni razlogi zavrnjeni, predloge glede domnevne nepravilnosti odločitve Splošnega sodišča o stroških zavreči kot nedopustne na podlagi člena 58, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije, v skladu s katerim se pritožba ne more nanašati le na stroške in njihovo višino (sodba z dne 9. junija 2016, PROAS/Komisija, C‑616/13 P, EU:C:2016:415, točka 88, in sklep z dne 12. januarja 2017, Europäischer Tier- und Naturschutz in Giesen/Komisija, C‑343/16 P, neobjavljen, EU:C:2017:10, točka 24).

59

Ker pritožnica s predlogi ni uspela, je treba trditev v zvezi z delitvijo stroškov razglasiti za nedopustno.

60

Iz vsega navedenega izhaja, da je treba to pritožbo na podlagi člena 181 Poslovnika Sodišča zavrniti v celoti.

61

Člen 184(2) Poslovnika določa, da če pritožba ni utemeljena, o stroških odloči Sodišče.

62

Na podlagi člena 138(1) Poslovnika, ki se na podlagi njegovega člena 184(1) uporablja za pritožbeni postopek, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

63

Ker je Svet predlagal, naj se pritožnici naloži plačilo stroškov in ta s svojimi pritožbenimi razlogi ni uspela, se ji poleg njenih stroškov naložijo tudi stroški, ki jih je priglasil Svet.

64

V skladu s členom 140(1) Poslovnika Sodišča, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi njegovega člena 184(1), Komisija nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) sklenilo: