11

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

12

EUIPO in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:

14

Vprašanje, ali je odbor za pritožbe storil napako s tem, da ni prekinil postopka, ki je potekal pred njim, je treba preučiti pred vprašanjem obstoja verjetnosti zmede med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko (sodba z dne 25. novembra 2014, Royalton Overseas/UUNT – S.C. Romarose Invest (KAISERHOFF), T‑556/12, neobjavljena, EU:T:2014:985, točka 52). Zato je najprej treba preučiti prvi tožbeni razlog.

16

Tu je treba opozoriti, da je tožeča stranka tako pred oddelkom za ugovore kot pred odborom za pritožbe predlagala prekinitev postopka do sprejetja odločbe Juzgado de lo Mercantil no 1 de Alicante (sodišče za gospodarske spore št. 1 v Alicanteju, Španija). Pri tem sodišču kot sodišču za blagovne znamke Evropske unije je bila vložena nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti prejšnjih besednih znamk Evropske unije TORO, ki sta bili v korist intervenientke registrirani pod številkama 2844264 in 1722362. To nasprotno tožbo je vložila tožeča stranka po tožbi intervenientke za razglasitev ničnosti španske besedne znamke BADTORO, ki je bila za označitev proizvodov in storitev iz razredov 25 in 35 registrirana pod številko 2782026.

17

V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti, ki jo je vložila tožeča stranka, ni nanašala na nobeno od prejšnjih znamk, s katerimi je intervenientka ugovarjala zahtevi za registracijo sporne znamke za proizvode iz razreda 32. Ta nacionalni postopek je bil torej brezpredmeten za preučitev ugovora intervenientke zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode iz razreda 32.

18

Nezakonitost zavrnitve prekinitve zato, tudi če bi bila dokazana, ne bi povzročila nezakonitosti izpodbijane odločbe, ker se nanaša na ugovor zoper registracijo prijavljene znamke za proizvode iz razreda 32. Tožbeni razlog je zato treba v tem delu zavreči kot brezpredmeten.

19

Nasprotno pa je treba preučiti dele tožbenega razloga, ki se nanašajo na odločbo o ugovoru zoper registracijo prijavljene znamke za storitve iz razreda 35. Splošno sodišče šteje, da je treba najprej preučiti četrti del prvega tožbenega razloga, ki se nanaša na napačno ugotovljeno dejansko stanje, ki je vplivalo na zavrnitev prekinitve.

20

V zvezi s tem je treba poudariti, da pravilo 20(7)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189), ki se uporablja za postopke pred odborom za pritožbe v skladu s pravilom 50(1) navedene uredbe, določa, da lahko EUIPO začasno prekine postopek ugovora, če je začasna prekinitev zaradi okoliščin primerna.

21

V skladu s sodno prakso ima odbor za pritožbe široko diskrecijsko pravico pri odločanju o prekinitvi postopka s pritožbo. Odbor za pritožbe ima še vedno možnost prekiniti postopek, to možnost pa uporabi le, kadar meni, da je upravičena. Postopek pred njim se torej ne prekine samodejno na podlagi predloga za prekinitev, ki ga poda stranka pred navedenim odborom (sodba z dne 25. novembra 2014, KAISERHOFF, T‑556/12, neobjavljena, EU:T:2014:985, točka 30).

22

Dejstvo, da ima odbor za pritožbe široko diskrecijsko pravico, da prekine postopek, ki poteka pred njim, ne pomeni, da je sodišču Evropske unije v okviru njegovega nadzora ni treba presojati. Vendar je zaradi tega dejstva navedeni vsebinski nadzor omejen na nadzor nad tem, ali je podana očitna napaka pri presoji ali zloraba pooblastil (sodbi z dne 25. novembra 2014, KAISERHOFF, T‑556/12, neobjavljena, EU:T:2014:985, točka 31, in z dne 21. oktobra 2015, Petco Animal Supplies Stores/UUNT – Gutiérrez Ariza (PETCO), T‑664/13, EU:T:2015:791, točka 32).

23

V zvezi s tem iz sodne prakse izhaja, da tudi če se dokaže, da je bila pri nacionalnem sodišču vložena tožba, s katero se izpodbija prejšnja znamka, na kateri temelji izpodbijana odločba, navedeni dokaz sam po sebi ne zadostuje za to, da gre pri zavrnitvi prekinitve postopka s strani odbora za pritožbe za očitno napako pri presoji. Odbor za pritožbe mora namreč pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice glede prekinitve postopka upoštevati splošna načela, ki urejajo pravičen postopek v okviru skupnosti, ki temelji na pravu. Zato mora pri navedenem izvrševanju upoštevati ne le interes stranke, katere prijava za znamko Evropske unije se izpodbija, ampak tudi interes drugih strank. Odločitev, ali se postopek prekine, mora biti rezultat tehtanja zadevnih interesov (glej sodbo z dne 25. novembra 2014, KAISERHOFF, T‑556/12, neobjavljena, EU:T:2014:985, točka 33 in navedena sodna praksa).

24

V obravnavani zadevi iz besedila izpodbijanega sklepa izhaja, da je odbor za pritožbe ugotovil, da je oddelek za ugovore predlog za prekinitev zavrnil, ker je ugovor temeljil na dveh drugih prejšnjih znamkah Evropske unije in prejšnji španski znamki, ki se niso izpodbijale na nacionalni ravni. Odbor za pritožbe je poleg tega štel, da postopka več ni bilo treba prekiniti, ker je Juzgado de lo Mercantil no 1 de Alicante (sodišče za gospodarske spore št. 1 v Alicanteju) po neprerekanih trditvah intervenientke s sodbo, ki je postala pravnomočna, zavrnilo nasprotno tožbo, ki jo je vložila tožeča stranka. Intervenientka je v stališču z dne 30. maja 2014 odbor za pritožbe obvestila o obstoju te sodbe, vendar je dodala, da mu bo dokaz o njeni pravnomočnosti posredovala kasneje.

25

Res je sicer Juzgado de lo Mercantil no 1 de Alicante (sodišče za gospodarske spore št. 1 v Alicanteju) s sodbo z dne 15. maja 2014 zavrnilo tako zahtevo za ugotovitev ničnosti španske besedne znamke BADTORO, registrirane pod številko 2782026, kot nasprotno tožbo, ki jo je vložila tožeča stranka, vendar je bila proti tej sodbi vložena pritožba. Sodba je bila potrjena s sodbo Audiencia Provincial de Alicante (sodišče province v Alicanteju, Španija) z dne 15. januarja 2015, proti kateri sta obe stranki vložili pritožbo pri Tribunal Supremo (vrhovno sodišče, Španija), v zvezi s katero je bil postopek med izdajo izpodbijane odločbe v teku.

26

Iz tega izhaja, da je odbor za pritožbe odločbo o zavrnitvi predloga za prekinitev utemeljil s tem, da je sodba Juzgado de lo Mercantil no 1 de Alicante (sodišče za gospodarske spore št. 1 v Alicanteju) postala pravnomočna, čeprav je bila zoper njo vložena pritožba.

27

Drži sicer, kot navaja EUIPO, da bi ga morala tožeča stranka, ki je vložila predlog za prekinitev, obvestiti o poteku nacionalnega postopka. Vendar molk tožeče stranke glede tega – čeprav je obžalovanja vreden – ne more izpodbiti obstoja napačne ugotovitve dejanskega stanja, ki je vplivalo na zavrnitev prekinitve, niti njeni napaki pripisati takšnega značaja, da bi se ji odrekla možnost uveljavljanja te nezakonitosti.

28

V teh okoliščinah tožeča stranka upravičeno trdi, da odločba odbora za pritožbe o zavrnitvi prekinitve temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju.

29

Vendar EUIPO in intervenientka trdita, da to napačno ugotovljeno dejansko stanje ne povzroči razveljavitve izpodbijane odločbe, ker sploh ni vplivalo nanjo. Navajata, da ker je bil ugovor utemeljen tudi na treh drugih znamkah, ki se niso izpodbijale z nasprotno tožbo, izid izpodbijane odločbe ne bi bil drugačen niti, če bi se ugodilo zahtevi za ugotovitev ničnosti zadevne znamke Evropske unije.

30

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je odbor za pritožbe zaradi ekonomičnosti postopka verjetnost zmede med nasprotujočima si znakoma, ki označujeta proizvode iz razreda 35, preučil zgolj glede prejšnje besedne znamke Evropske unije št. 1722362. Glede te znamke pa je med izdajo izpodbijane odločbe pri Tribunal Supremo (vrhovno sodišče) potekal postopek z nasprotno tožbo za ugotovitev ničnosti. Ta okoliščina je upravičevala, da je odbor za pritožbe uporabil svojo diskrecijsko pravico in pretehtal zadevne interese, da bi odločil, ali bo uporabil svojo možnost, da prekine postopek. Vendar, ker je napačno štel, da je sodba Juzgado de lo Mercantil no 1 de Alicante (sodišče za gospodarske spore št. 1 v Alicanteju) postala pravnomočna, ni opravil te presoje.

31

Poleg tega, ker Splošno sodišče izvaja nadzor nad zakonitostjo odločb organov EUIPO, obrazložitve pristojnega organa EUIPO, ki je izdal izpodbijani akt, ne sme nadomestiti s svojo (sodba z dne 9. septembra 2010, Axis/UUNT – Etra Investigación y Desarrollo (ETRAX), T‑70/08, EU:T:2010:375, točka 29). Zato ne sme presojati obstoja verjetnosti zmede glede znamke, ki je EUIPO ni upošteval.

32

Okoliščina, da je ugovor glede storitev iz razreda 35 temeljil tudi na prejšnji španski figurativni znamki št. 2919417, zato ob tem, da verjetnost zmede glede te znamke v izpodbijani odločbi ni bila preučena, ne dokazuje, da to, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil dejansko stanje, ni imelo konkretnega vpliva na to odločbo.

33

Zato – ne da bi moralo Splošno sodišče odločiti o drugih delih prvega tožbenega razloga in čeprav, kot je bilo navedeno v točki 14 zgoraj, je treba vprašanje prekinitve postopka preučiti pred vprašanjem obstoja verjetnosti zmede med prijavljeno znamko in prejšnjo znamko – je treba prvemu tožbenemu razlogu ugoditi in izpodbijano odločbo razveljaviti glede prijavljene znamke v delu, v katerem označuje storitve iz razreda 35.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)

razsodilo: