Pritožba, ki so jo Verein zur Wahrung von Einsatz und Nutzung von Chromtrioxid und anderen Chrom-VI-verbindungen in der Oberflächentechnik eV (VECCO), Adolf Krämer GmbH & Co. KG, AgO Argentum GmbH, in drugi vložili 4. decembra 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (peti senat) z dne 25. septembra 2015 v zadevi Verein zur Wahrung von Einsatz und Nutzung von Chromtrioxid und anderen Chrom-VI-verbindungen in der Oberflächentechnik eV in drugi/Evropska komisija, T-360/13,

(Zadeva C-651/15 P)

(2016/C 078/05)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožniki: Verein zur Wahrung von Einsatz und Nutzung von Chromtrioxid und anderen Chrom-VI-verbindungen in der Oberflächentechnik eV (VECCO), Adolf Krämer GmbH & Co. KG, AgO Argentum GmbH in drugi (zastopnika: C. Mereu, odvetnik, J. Beck, solicitor)

Druge stranke v postopku: Evropska komisija, Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Assogalvanica, Ecometal, Comité européen des traitements de surfaces (CETS) in drugi

Predlogi

Pritožniki Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožniki v utemeljitev pritožbe navajajo te utemeljitve:

Prvi pritožbeni razlog – Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da Direktiva 98/24 (1) in Direktiva 2004/373 (2) nista posebna zakonodaja v smislu člena 58(2) Uredbe REACH (3), ki določa minimalne zahteve, ki zagotavljajo primeren nadzor tveganja uporabe kromovega trioksida za prevleke in pri galvanizaciji za zdravje ljudi:

Splošno sodišče je člen 58(2) Uredbe REACH razlagalo v nasprotju z jasnim besedilom in namenom te določbe in načinom, kako se morata direktivi 98/24 in 2004/37 razlagati. Natančneje, Splošno sodišče je napačno uporabilo pravo s tem, da je, prvič, za izvzetje iz člena 58(2) štelo, da se uporablja za „snovi“ in ne za „uporabe“, drugič, tri zahteve iz člena 58(2) Uredbe REACH presodilo ločeno in sploh ni vsebinsko presodilo tretje od njih („primeren nadzor tveganja“), in tretjič, ugotovilo, da direktivi 98/24 in 2004/37 ne nalagata minimalnih zahtev za nadzor tveganja, povezanega z uporabo kromovega trioksida za prevleke in pri galvanizaciji, to je, da se je zlasti sklicevalo na neobstoj mejne vrednosti za izpostavljenost pri delu.

Drugi pritožbeni razlog – Ugotovitve iz izpodbijane sodbe glede diskrecijske pravice Komisije so nepravilne:

Če bo prvi pritožbeni razlog sprejet, je ugotovitev Splošnega sodišča, da je Komisija pravilno uporabila diskrecijsko pravico pri odločanju, ali naj odobri izvzetje iz člena 58(2) Uredbe REACH, napačna.

Tretji pritožbeni razlog – Napačna presoja prvega tožbenega razloga in drugega dela četrtega tožbenega razloga:

Če bo prvi pritožbeni razlog sprejet, je razlogovanje v točkah 68, 69, 84 in 85 izpodbijane sodbe napačno in je treba prvi tožbeni razlog in drugi del četrtega tožbenega razloga pred Splošnim sodiščem ponovno preizkusiti.

(1)  Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 279).

(2)  Direktiva 2004/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 35).

(3)  Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, str. 1).