—

za Loterie Nationale – Nationale Loterij NV van publiek recht J. Muyldermans, P. Maeyaert, P. Vlaemminck, odvetniki,

—

za P. Adriaensena in W. De Kesla ter The Right Frequency VZW R. Peeters, odvetnik,

—

za Evropsko komisijo M. van Beek in D. Roussanov, agenta,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Priloge I, točka 14, k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL 2005, L 149, str. 22).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Loterie Nationale – Nationale Loterij NV van publiek recht (v nadaljevanju: Loterie Nationale) ter P. Adriaensenom, W. De Keslom in The Right Frequency VZW zaradi vzpostavitve in spodbujanja sistema kolektivne udeležbe pri javnih loterijah v Belgiji, imenovanega „Lucky 4 All“ (v nadaljevanju: sistem Lucky 4 All).

3

V uvodni izjavi 8 Direktive 2005/29 je navedeno:

„Ta direktiva neposredno ščiti ekonomske interese potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami podjetij v razmerju do potrošnikov. […]“

4

V uvodni izjavi 17 te direktive je navedeno:

„Zaželeno je, da se za zagotovitev večje pravne varnosti opredelijo poslovne prakse, ki veljajo v vseh okoliščinah za nepoštene. Priloga I vsebuje torej izčrpen seznam vseh takšnih praks. To so edine poslovne prakse, ki lahko veljajo za nepoštene, ne da bi bila potrebna ocena posameznih primerov na podlagi določb iz členov [od] 5 do 9. Seznam se lahko spremeni le s pregledom Direktive.“

5

Člen 1 navedene direktive določa:

„Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in doseči visoko raven varstva potrošnikov s približevanjem zakonov in drugih predpisov držav članic o nepoštenih poslovnih praksah, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov.“

6

Člen 2(d) te direktive določa:

„V tej direktivi:

7

Člen 3(1) Direktive 2005/29 določa:

„Ta direktiva se uporablja za nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov, kakor je določeno v členu 5, pred, med in po poslovni transakciji v zvezi z nekim izdelkom.“

8

Člen 5 te direktive določa:

„1.   Nepoštene poslovne prakse so prepovedane.

2.   Poslovna praksa je nepoštena, če:

[…]

4.   Zlasti so nepoštene tiste poslovne prakse, ki so:

5.   Priloga I vsebuje seznam poslovnih praks, ki se v vseh okoliščinah štejejo za nepoštene. V vseh državah članicah se uporablja isti enotni seznam, ki se lahko spremeni samo s pregledom te direktive.“

9

V Prilogi I, naslovljeni „Poslovne prakse, ki veljajo v vseh okoliščinah za nepoštene“, k navedeni direktivi je v točki 14 navedeno:

„Ustanoviti, voditi ali spodbujati piramidni sistem pospeševanja prodaje, pri kateri se potrošnik nadeja nagrade, predvsem zato, ker je uvedel v sistem nove potrošnike, in ne toliko zaradi prodaje ali rabe izdelkov.“

10

Loterie Nationale je delniška družba javnega prava s sedežem v Belgiji, kjer je odgovorna za organizacijo javnih loterij. Ta družba je s tožbo, vloženo pri rechtbank van koophandel te Antwerpen, afdeling Antwerpen (gospodarsko sodišče v Antwerpnu, oddelek Antwerpen, Belgija), zahtevala zlasti, naj se ugotovi, da sistem Lucky 4 All zajema prepovedan piramidni sistem pospeševanja prodaje ali vsaj zavajajočo poslovno prakso.

11

Navedeno sodišče je v sodbi z dne 7. oktobra 2014 ugotovilo, da vzpostavitev in spodbujanje sistema Lucky 4 All dejansko pomeni zavajajočo poslovno prakso. Vendar je razsodilo, da eden izmed pogojev, ki jih je Sodišče določilo v sodbi z dne 3. aprila 2014, 4finance (C‑515/12, EU:C:2014:211), za opredelitev poslovne prakse kot „piramidnega sistem pospeševanja prodaje“ v smislu Priloge I, točka 14, k Direktivi 2005/29, ni izpolnjen. Natančneje, navedeno sodišče je menilo, da ni dokazano, da je financiranje nagrade, ki se izplača obstoječim članom sistema Lucky 4 All, „predvsem“ ali „povečini“ odvisno od finančne udeležbe novih članov.

12

Družba Loterie Nationale je zoper to sodbo vložila pritožbo pri hof van beroep te Antwerpen (pritožbeno sodišče v Antwerpnu, Belgija), ker naj bi bilo na prvi stopnji zlasti napačno presojeno, da sistem Lucky 4 All ni prepovedan piramidni sistem pospeševanja prodaje.

13

Predložitveno sodišče v zvezi s tem poudarja, da sistem Lucky 4 All omogoča oblikovanje skupin oseb, ki želijo sodelovati pri loto žrebanjih, ki jih ponuja družba Loterie Nationale. Osnovna ideja tega sistema je, da igralci vzajemno povečajo možnosti za dobitek, če igrajo skupaj. Polna skupina igralcev, kot jo določa navedeni sistem, je sestavljena iz osemstopenjske piramide in igralcem omogoča, da hkrati igrajo 9841 kombinacij.

14

Vsak nov udeleženec sistema Lucky 4 All pri vpisu plača prvo plačilo v višini 10 EUR za „vstopni paket“, nato pa mesečni prispevek približno 43 EUR. S tem zneskom se kupijo loto listki. Igralec po plačilu mesečnega prispevka lahko prek spleta izpolni obrazec, na katerem izbere deset loto kombinacij na teden. Nato zastopnik tega sistema na prodajnem mestu vplača loto številke za vse udeležence. V primeru dobitka se zneski razdelijo po vnaprej določenem ključu. Natančneje, dobitnik kombinacije prejme 50 % celotnega dobitka, 40 % pa se razdeli med osem stopenj pod to kombinacijo, pri čemer sistem Lucky 4 All zaseda prve štiri stopnje vsake skupine, tako da so prvi igralci udeleženi šele od pete stopnje dalje. Preostalih 10 % dobitka se vloži v nakup novih kombinacij. Nazadnje, dobitki nad milijon evrov se ne nakažejo igralcem, katerih morebitni dobitki so tako omejeni.

15

Predložitveno sodišče opozarja, da je iz sodbe z dne 3. aprila 2014, 4finance (C‑515/12, EU:C:2014:211), razvidno, da prepoved piramidnih sistemov pospeševanja prodaje, kot so določeni v Prilogi I Direktive 2005/29, temelji na treh kumulativnih pogojih. Meni, da v obravnavanem primeru ni sporno, da sistem Lucky 4 All izpolnjuje prva dva pogoja. Po eni strani ta sistem obljublja pridobitev ekonomske koristi zaradi povečanih možnosti za dobitek, po drugi pa je uresničenje te obljube odvisno od vstopa vedno novih igralcev.

16

Glede tretjega pogoja predložitveno sodišče opozarja, da je izpolnjen zgolj, če se s prispevki novih udeležencev financira predvsem nagrada, ki se izplača obstoječim članom. Ta pogoj naj bi torej zahteval obstoj finančne povezave med plačanimi prispevki in izplačano nagrado. Vendar naj ne bi bilo gotovo, da je sistem lahko prepovedan, kadar je ta povezava zgolj posredna. Predložitveno sodišče meni, da v zvezi s tem Sodišče v sodbi z dne 3. aprila 2014, 4finance (C‑515/12, EU:C:2014:211), ni zavzelo jasnega stališča.

17

V teh okoliščinah je hof van beroep te Antwerpen (pritožbeno sodišče v Antwerpnu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali uporaba Priloge I, točka 14, Direktive 2005/29 predpostavlja, da gre za prepovedan piramidni sistem, le če je izpolnitev finančne obljube že obstoječim članom:

predvsem ali povečini odvisna od neposrednega posredovanja [finančnih] prispevkov novih članov (‚neposredna povezava‘),

ali

zadošča, da je izpolnitev finančne obljube že obstoječim članom predvsem ali povečini odvisna od posrednega plačila prek [finančnih] prispevkov že obstoječih članov, torej, ne da bi že obstoječi člani svojo nagrado predvsem ali povečini prejeli iz njihove lastne prodaje ali rabe proizvodov ali storitev, ampak so glede izpolnitve finančne obljube predvsem ali povečini odvisni od vstopa in [finančnih] prispevkov novih članov (‚posredna povezava‘)?“

18

Najprej, poudariti je treba, da mora predložitveno sodišče v sporu o glavni stvari preveriti, ali je sistem Lucky 4 All na podlagi Priloge I, točka 14, Direktive 2005/29 prepovedan.

19

V zvezi s tem je Sodišče že razsodilo, da prepoved „piramidnih sistemov pospeševanja prodaje“ iz Priloge I, točka 14, k Direktivi 2005/29 temelji na treh kumulativnih pogojih. Najprej, pospeševanje prodaje temelji na obljubi, da bo imel potrošnik možnost pridobiti ekonomsko korist. Dalje, izpolnitev te obljube je odvisna od vstopa novih potrošnikov v tak sistem. Nazadnje, večina dohodkov, ki omogočajo financiranje nagrad, ki so bile obljubljene potrošnikom, ne izvira iz dejanske gospodarske dejavnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 3. aprila 2014, 4finance,C‑515/12, EU:C:2014:211, točka 20).

20

Po mnenju predložitvenega sodišča so organizatorji sistema Lucky 4 All najprej vzpostavili, zdaj pa spodbujajo zelo zapleten sistem kolektivne udeležbe pri loto žrebanjih, ki jih ponuja družba Loterie Nationale, ki izpolnjuje prva dva pogoja, navedena v prejšnjih točki te sodbe.

21

Po eni strani potrošnike pritegne obljuba pridobitve ekonomske koristi, saj naj bi kolektivna udeležba pri lotu bistveno povečala njihove možnosti za dobitek pri tej igri na srečo.

22

Po drugi strani iz predložitvene odločbe izhaja, da je za uresničenje te obljube nujna udeležba vedno novih igralcev, kar neposredno izhaja iz organizacije in logike sistema Lucky 4 All. Skupine igralcev so namreč razporejene v piramidni strukturi, katere prve stopnje zaseda sistem. Ker so pri razdelitvi dobitkov znotraj skupine favorizirani višji nivoji, ima povečane možnosti za dobitek predvsem sistem in v določeni meri že vključeni igralci, ki so privabili nove člane. Vsak igralec ima torej interes privabiti nove igralce, da bi izboljšal svoj položaj v sistemu.

23

Predložitveno sodišče pa se sprašuje, ali je izpolnjen tretji pogoj, ki se nanaša na financiranje finančne obljube, ker je točko 28 sodbe z dne 3. aprila 2014, 4finance (C‑515/12, EU:C:2014:211), mogoče razlagati tako, da se mora ta obljuba neposredno financirati iz udeležbe novih članov.

24

Predložitveno sodišče torej v bistvu sprašuje, ali je treba Prilogo I, točka 14, k Direktivi 2005/29 razlagati tako, da lahko poslovno prakso na podlagi te določbe opredeli kot „piramidni sistem pospeševanja prodaje“, tudi če ugotovi, da obstaja le posredna povezava med prispevki, ki jih plačajo novi člani takega sistema, in nagradami, ki jih prejmejo obstoječi člani.

25

Spomniti je treba, da je Sodišče že presodilo, da brez dejanske gospodarske dejavnosti, s katero je mogoče zbrati dovolj dohodkov za financiranje nagrade, ki je obljubljena potrošnikom, piramidni sistem pospeševanja prodaje nujno temelji na ekonomskih prispevkih njegovih članov, saj je možnost novega člana, da bo dobil nagrado, odvisna predvsem od stroškov, ki jih bodo plačali dodatni člani (sodba z dne 3. aprila 2014, 4finance,C‑515/12, EU:C:2014:211, točka 21).

26

Tak sistem je nujno „piramidni“ v smislu, da je za njegovo ohranitev potrebno vedno večje število novih članov zaradi financiranja nagrad že obstoječih članov. Pomeni tudi, da je za najnovejše člane manj verjetno, da bodo prejeli nagrado v zameno za svoje prispevke. Ta sistem ne more več preživeti, ko prirast števila novih članov, ki bi se teoretično moral nadaljevati v nedogled, da bi se sistem ohranil, ne zadostuje več za financiranje nagrad, ki so obljubljene vsem članom (sodba z dne 3. aprila 2014, 4finance,C‑515/12, EU:C:2014:211, točka 22).

27

Na podlagi zgoraj navedenega je za opredelitev „piramidnega sistema pospeševanja prodaje“ v smislu Priloge I, točka 14, k Direktivi 2005/29 potrebno, da novi člani tega sistema plačajo finančni prispevek (sodba z dne 3. aprila 2014, 4finance,C‑515/12, EU:C:2014:211, točka 23).

28

Iz enakih razlogov je za to opredelitev potreben obstoj povezave med prispevki, ki jih plačajo novi člani, in nagradami, ki jih prejmejo že obstoječi člani (glej v tem smislu sodbo z dne 3. aprila 2014, 4finance,C‑515/12, EU:C:2014:211, točka 27).

29

Glede narave te povezave je iz besedila večine jezikovnih različic Priloge I, točka 14, k Direktivi 2005/29 razvidno, da je financiranje nagrade, ki jo lahko dobi potrošnik, „predvsem“ ali „povečini“ odvisno od prispevkov, ki jih bodo naknadno plačali novi člani sistema (sodba z dne 3. aprila 2014, 4finance,C‑515/12, EU:C:2014:211, točka 28).

30

Iz besedila te določbe pa ni mogoče sklepati, da mora biti zahtevana finančna povezava nujno neposredna. Pomembna je opredelitev, da gre „predvsem“ ali „povečini“ za prispevke, ki jih v tak sistem plačajo novi člani. Priloga I, točka 14, k Direktivi 2005/29 se torej lahko uporabi za sistem, v katerem obstaja posredna povezava med prispevki, ki jih plačajo novi člani, in nagradami, ki jih prejmejo obstoječi člani.

31

Dalje, z nasprotno razlago te določbe, bi se tej namreč lahko odvzel polni učinek, saj bi zahteva neposredne povezave omogočala, da se zlahka obide absolutna prepoved piramidnih sistemov pospeševanja prodaje.

32

Glede finančne povezave, ki se zahteva za ugotovitev „piramidnega pospeševanja prodaje“ je iz spisa, predloženega Sodišču, razvidno, da je v postopku v glavni stvari verjetnost dobitka povezana z neomejenim pritokom novih članov v sistem Lucky 4 All, ki je odvisen od prispevka za pristop in rednih stav. Poleg tega se zdi, da tudi omejitev dobitkov, katerih verjetnost se povečuje s povečevanjem igralcev, prispeva k financiranju tega sistema. Taka finančna povezava je posredna, vendar sigurna. Vendar mora te ugotovitve preveriti predložitveno sodišče.

33

Vse kaže, da sistem, kot je sistem Lucky 4 All, izpolnjuje pogoje, na podlagi katerih ga je mogoče opredeliti kot „poslovno prakso“ v smislu Priloge I k Direktivi 2005/29, ker je namenjen ustvarjanju dobička zase, torej za promotorje tega sistema, in ne zgolj za igralce. To mora preveriti predložitveno sodišče.

34

Glede na vse preudarke je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Prilogo I, točka 14, k Direktivi 2005/29 razlagati tako, da je poslovno prakso na podlagi te določbe mogoče opredeliti kot „piramidni sistem pospeševanja prodaje“, tudi če obstaja le posredna zveza med prispevki, ki jih plačajo novi člani takega sistema, in nagradami, ki jih prejmejo obstoječi člani.

35

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Prilogo I, točka 14, k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta („Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah“) je treba razlagati tako, da je poslovno prakso na podlagi te določbe mogoče opredeliti kot „piramidni sistem pospeševanja prodaje“, tudi če obstaja le posredna zveza med prispevki, ki jih plačajo novi člani takega sistema, in nagradami, ki jih prejmejo obstoječi člani.