1

Družba Schniga GmbH s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije z dne 10. septembra 2015, Schniga/USRS – Brookfield New Zealand in Elaris (Gala Schnitzer) (T‑91/14 in T‑92/14, neobjavljena, v nadaljevanju: izpodbijana sodba, EU:T:2015:624), s katero je to zavrnilo njeni tožbi za razveljavitev dveh odločb odbora za pritožbe Urada Skupnosti za rastlinske sorte (USRS) z dne 20. septembra 2013 o podelitvi žlahtniteljske pravice v Skupnosti za sorto jabolk Gala Schnitzer (zadevi A 003/2007 in A 004/2007, v nadaljevanju: sporni odločbi).

2

Člen 6 Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 16, str. 390, v nadaljevanju: osnovna uredba) določa, da se žlahtniteljske pravice v Skupnosti podelijo sortam, ki so razločljive, izenačene, nespremenljive in nove.

3

V skladu s členom 7(1) te uredbe za sorto velja, da je razločljiva, če jo je po izražanju lastnosti, ki izvirajo iz nekega genotipa ali kombinacije genotipov, mogoče razločiti od katere koli druge sorte, ki je splošno znana na dan prijave.

4

Merila izenačenosti, nespremenljivosti in novosti so opredeljena v členih 8, 9 oziroma 10 navedene uredbe.

5

Člen 50(1)(f) te uredbe natančneje določa, da mora prijava za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti vsebovati tehnični opis sorte.

6

Ali so merila različnosti, izenačenosti in nespremenljivosti (v nadaljevanju: merila RIN) v obravnavanem primeru izpolnjena, se preuči v okviru preskušanja, ki se opravi v skladu s členoma 55 in 56 osnovne uredbe.

7

Člen 55(1) te uredbe določa:

„Če ni na osnovi pregleda v skladu s členoma 53 in 54 ugotovljen noben zadržek za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, [USRS] poskrbi za preskušanje glede izpolnjevanja [meril RIN]; tega opravi pristojni urad ali več uradov v najmanj eni državi članici, ki ga/jih je za preskušanje sort zadevnih vrst pooblastil upravni svet [USRS] in se v nadaljnjem besedilu imenujejo ‚urad ali uradi za preskušanje sort‘.“

8

V skladu s členom 56(2) navedene uredbe mora biti opravljanje preskušanja v skladu s smernicami za poskuse, ki jih izda upravni svet USRS (v nadaljevanju: upravni svet), ali z navodili USRS. Te smernice med drugim na splošno opisujejo rastlinski material, ki se zahteva za preskušanje, podrobnosti o poskusih, metode, ki se uporabijo, ugotovitve, ki se predložijo, združevanje sort, vključenih v poskus, v skupine, in tabelo lastnosti, ki se preskušajo. V okviru preskušanja se rastline zadevne sorte gojijo poleg sort, za katere USRS in določeni center za preskušanje štejeta, da jim je prijavljena sorta glede na tehnični opis, ki je del prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, najbliže.

9

Člen 59(3)(a) te uredbe določa:

„Ugovori [zoper podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti] lahko temeljijo le na naslednjih trditvah:

10

Člen 72 osnovne uredbe določa:

„Odbor za pritožbe se odloči za pritožbo na osnovi pregleda, opravljenega v skladu s členom 71. Odbor za pritožbe lahko uveljavi vsako pooblastilo, ki je v pristojnosti [USRS], ali pa preda zadevo pristojnemu organu [USRS], da ukrepa naprej. Slednji je, če so dejstva enaka, vezan na temelj odločitve odbora za pritožbe.“

11

V skladu s členom 19(2)(c) Uredbe Komisije (ES) št. 1239/95 z dne 31. maja 1995 o uvedbi izvedbenih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 v zvezi s postopki, ki potekajo na Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 17, str. 327, v nadaljevanju: izvedbena uredba) prijava poleg drugih informacij vsebuje značilnosti sorte, ki so po mnenju prijavitelja jasno razločljive od drugih sort, medtem ko se druge sorte (če je to primerno) imenuje za referenčne sorte za preskušanje.

12

Člen 22, naslovljen „Določitev smernic za preskušanje“, natančneje določa:

„1.   Na predlog predsednika [USRS] Upravni svet izda smernice za preskušanje. V Uradnem listu, ki je naveden v členu 87 te uredbe, se objavi datum in vrsto, ki jo te smernice zadevajo.

2.   Če Upravni svet ne izda smernic za preskušanje, jih lahko začasno določi predsednik [USRS]. Začasne smernice prenehajo veljati z dnem, ko Upravni svet izda smernice. Kadar začasne smernice predsednika [USRS] odstopajo od smernic upravnega sveta, to ne vpliva na preskušanje, ki se je začelo pred izdajo smernic upravnega sveta; upravni svet se lahko odloči drugače, če tako določajo okoliščine.“

13

Člen 23 navedene uredbe, naslovljen „Pooblastila predsednika [USRS]“, določa:

„1.   Kadar upravni svet izda smernice za preskušanje, ima pooblastilo, da predsednik [USRS] lahko doda dodatne značilnosti in njihovo izražanje v zvezi s sorto.

2.   Kadar predsednik [USRS] uporabi pooblastila iz odstavka 1, se člen 22(2) te uredbe uporablja smiselno.“

14

Protokol TP/14/1 USRS z dne 27. marca 2003 za preizkušanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti (Jabolko) (v nadaljevanju: Protokol USRS TP/14/1) določa smernice za preskušanje sort jabolk vrste Malus Mill. Do njegovega sprejetja glede navedenih sort ni bilo smernic niti splošnih navodil v smislu osnovne uredbe. V skladu z ustaljeno prakso na področju preskušanja je USRS opravil presojo meril RIN zadevnih sort na podlagi splošnih smernic in tehničnih smernic, ki jih je izdala Mednarodna zveza za varstvo novih sort rastlin (UPOV), ki je medvladna organizacija, ustanovljena z Mednarodno konvencijo za varstvo novih sort rastlin, ki je bila 2. decembra 1961 sprejeta v Parizu (Francija) (v nadaljevanju: konvencija UPOV).

15

V skladu s točko III 3 Protokola USRS TP/14/1 se „pri preverjanju RIN in pri pripravi opisov uporabljajo lastnosti, omenjene v prilogi 1“.

16

V skladu s točko III 5 Protokola USRS TP/14/1 je „minimalno trajanje poskusov (neodvisne rastne dobe) običajno vsaj dva zadovoljiva pridelka sadja“. Točka IV navedenega protokola dodaja, da „lahko prijavljene sorte izpolnijo merila RIN po dveh rastnih dobah, vendar so v nekaterih primerih potrebne tri dobe“.

17

Točka III 6 Protokola USRS TP/14/1 določa:

„[…] prijavitelji lahko uveljavljajo bodisi v tehničnem vprašalniku bodisi med poskusom, da ima prijavljena sorta lastnost, ki bi lahko bila koristna pri ugotavljanju razločljivosti. Če je taka zahteva podana in je podprta z zanesljivimi tehničnimi podatki, se lahko opravi preskušanje, če se lahko pripravi tehnično sprejemljiv postopek preskušanja. Poleg tega se izvedejo posebni poskusi s soglasjem predsednika USRS, če je malo verjetno, da se bo razločljivost dokazala zgolj na podlagi lastnosti, naštetih v protokolu.“

18

UPOV, katerega član je Evropska skupnost postala 29. julija 2005, je sprejela več smernic, ki so del protokolov, ki so upoštevni za ta spor.

19

Predvsem gre za smernice TG/14/8 za opravljanje preskušanja razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti z dne 20. oktobra 1995, ki jih je UPOV določil za sorte jabolk vrste Malus Mill (v nadaljevanju: Protokol UPOV TG/14/8).

20

Nato gre za dokument UPOV TG/1/3 z naslovom „Splošna predstavitev preskušanja razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti ter priprava usklajenih opisov novih rastlinskih sort“, ki ga je UPOV izdal 19. aprila 2002 (v nadaljevanju: Protokol UPOV TG/1/3) in je temeljni predpis za vse smernice UPOV v zvezi s preskušanjem meril RIN (v nadaljevanju: preskušanje RIN).

21

V skladu s točko 1.3. Protokola UPOV TG/1/3 so „[e]dine obveznosti, ki zavezujejo države članice [UPOV], navedene v besedilu konvencije UPOV, tega dokumenta pa se ne sme razlagati tako, da ne bi bil skladen z aktom, ki je upošteven v primeru zadevne države članice [UPOV]“. Cilj tega protokola je „določiti smernice, na katerih temelji preskušanje RIN“ in protokol določa, da je lahko „preskušanje novih rastlinskih sort usklajeno v vseh državah članicah [UPOV]“.

22

V skladu s točko 4.2.3 Protokola UPOV TG/1/3 „[l]astnosti, vključene v posamezne smernice za preskušanje, niso nujno izčrpno naštete in se lahko določijo dodatne lastnosti, če se to šteje za koristno in lastnosti izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje“.

23

Točka 5.3.3.1.1. Protokola UPOV TG/1/3 določa:

„Eden od načinov za zagotovitev, da je razlika v lastnostih, ugotovljena pri poljskem preskusu, dovolj ponovljiva, je preskušanje lastnosti v najmanj dveh neodvisnih položajih. Za enoletne in trajne sorte je to je mogoče z opažanji na nasadih v dveh različnih sezonah, pri drugih trajnih sortah pa z opažanji v dveh različnih sezonah na istem nasadu. Smernice glede možnosti uporabe drugih rešitev, na primer s preskušanjem v dveh različnih okoljih v istem letu, so podane v dokumentu TGP/9 ‚Preskušanje razločljivosti‘.“

24

Točka 6.2 Protokola UPOV TG/1/3 določa:

„[…] Med upoštevne lastnosti neke sorte spadajo vsaj vse tiste lastnosti, ki so bile uporabljene za preskušanje RIN ali ki so del opisa sorte, pripravljenega na datum podelitve žlahtniteljske pravice za to sorto. Zato je mogoče vsako očitno lastnost šteti za upoštevno ne glede na to, ali je navedena v smernicah za preskušanje ali ne.“

25

Točka 7.2 Protokola UPOV TG/1/3 določa:

„Med upoštevne oziroma bistvene lastnosti spadajo vsaj vse tiste lastnosti, ki so bile uporabljene za preskušanje RIN ali ki so del opisa sorte, pripravljenega na datum podelitve žlahtniteljske pravice za to sorto. Zato je mogoče upoštevati vse očitne lastnosti ne glede na to, ali so navedene v smernicah za preskušanje ali ne.“

26

Nazadnje, UPOV je v dokumentu UPOV TG/14/9 z dne 6. aprila 2005 (v nadaljevanju: Protokol UPOV TG/14/9) sprejel nove smernice za opravljanje preskušanja razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti sadnih vrst jabolk. V razpredelnici lastnosti iz Protokola UPOV TG/14/9 je pod rubriko „Sadež: širina prog“ vključena lastnost št. 40, ki je ni bilo v razpredelnici lastnosti iz priloge k Protokolu UPOV TG/14/8.

27

Splošno sodišče je v točkah od 22 do 43 izpodbijane sodbe dejansko stanje spora povzelo tako:

28

Družba Schniga je 10. februarja 2014 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbi za razveljavitev spornih odločb.

29

Družba Schniga je v utemeljitev tožb navedla en sam tožbeni razlog, razdeljen na dva dela, od katerih je s prvim uveljavljala, da se je USRS v nasprotju z mnenjem odbora za pritožbe pri preskušanju lahko oprl na sporno dodatno lastnost, z drugim pa, da je odbor za pritožbe napačno presodil, da so bili rezultati tega preskušanja napačni zgolj zato, ker je bilo glede sporne dodatne lastnosti izvajano le skozi eno rastno dobo, kar pomeni kršitev veljavnih smernic.

30

Splošno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbi zavrnilo.

31

Kar zadeva prvi del edinega tožbenega razloga, je Splošno sodišče najprej, v točki 76 izpodbijane sodbe presodilo, da so se za prijavo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti za prijavljeno sorto uporabljale postopkovne določbe Protokola USRS TP/14/1. Splošno sodišče je nato v točki 80 izpodbijane sodbe priznalo prednost protokolov USRS pred protokoli, ki jih je sprejel UPOV.

32

Splošno sodišče je poleg tega v točkah 81 in 82 izpodbijane sodbe opozorilo, da ima USRS široko diskrecijsko pravico za opravo preskušanja sorte in da izvedbena uredba predsedniku USRS podeljuje pristojnost, da doda nove lastnosti in njihovo izražanje za sorto, upravni svet pa izda smernice. V točki 83 navedene sodbe je v bistvu dodalo, da je ta diskrecijska pravica omejena s protokoli in smernicami za preskušanje, ki jih izda upravni svet in so zavezujoči zanj.

33

Splošno sodišče je na koncu, v točki 86 izpodbijane sodbe, v bistvu sklenilo, da predsednik USRS nima pooblastil, da pri preskušanju sorte dovoli upoštevanje lastnosti, ki ni določena v Protokolu USRS TP/14/1, in je zato zavrnilo prvi del edinega tožbenega razloga.

34

Kar zadeva drugi del edinega tožbenega razloga, je Splošno sodišče tega zavrglo kot brezpredmetnega, potem ko je ugotovilo, da prvi razlog, ki ga je odbor za pritožbe navedel v spornih odločbah, in sicer da se USRS pri preskušanju prijavljene sorte ni mogel upravičeno opreti na sporno dodatno lastnost, ni bil nezakonit in je zadoščal za zakonito utemeljitev teh odločb. Vendar je Splošno sodišče poudarilo, da je bilo to preskušanje izvedeno le v obdobju enega leta, in sicer leta 2005, kar pomeni očitno kršitev Protokola USRS TP/14/1 in Protokola UPOV TG/1/3, zaradi česar je bilo treba tožbo vsekakor zavrniti.

35

Družba Schniga Sodišču predlaga, naj:

36

USRS Sodišču predlaga, naj:

37

Družbi Brookfield New Zealand in Elaris Sodišču predlagata, naj:

38

Pritožba, ki jo je vložila družba Schniga, temelji na enem pritožbenem razlogu, ki se nanaša na to, da sta z izpodbijano sodbo kršena člena 7 in 56 osnovne uredbe v povezavi s členoma 22 in 23 izvedbene uredbe.

39

Družba Schniga, ki jo v bistvu podpira USRS, v prvem očitku trdi, da je Splošno sodišče napačno štelo, da so protokoli in smernice glede podelitve žlahtniteljske pravice za rastlinske sorte zavezujoči za USRS.

40

Družbi Brookfield New Zealand in Elaris menita, da Splošno sodišče ni napačno uporabilo prava s tem, da je presodilo, da je poslovnik, ki ga zase sprejme USRS, nujno zavezujoč in ima prednost pred poslovnikom UPOV. Obveznost pravil ravnanja, ki si jih naloži upravni organ, naj bi bilo še posebej pomembno, kadar ima ta organ široko diskrecijsko pravico.

41

Družba Schniga v drugem očitku na eni strani trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je štelo, da se Protokol USRS TP/14/1 uporablja za prijavo, ki je bila vložena, preden je začel veljati.

42

Na drugi strani, v zvezi z možnostjo predsednika USRS, da doda novo lastnost za sorto, družba Schniga trdi, da ne določbe osnovne uredbe ne določbe izvedbene uredbe ne preprečujejo takega dodajanja po opravi preskušanja.

43

Predsednik USRS naj bi zato v skladu s členom 23(1) izvedbene uredbe imel pristojnost, da upošteva vsak razlikovalni učinek preskušane sorte, tudi če ta razlikovalni učinek ni naveden v prijavi za žlahtniteljsko pravico.

44

Po mnenju družb Brookfield New Zealand in Elaris trenutek, ki določi postopkovni okvir, ki velja za prijavo za žlahtniteljsko pravico Skupnosti, ni datum vložitve prijave, temveč trenutek dejanskega začetka preskušanja. Zaradi zagotavljanja pravne varnosti pa preskus RIN ne sme upoštevati razlikovalnih lastnosti, ki so bile predložene po preskušanju.

45

Najprej je treba preučiti drugi del edinega pritožbenega razloga, natančneje trditev, da naj bi Splošno sodišče v točkah od 87 do 93 izpodbijane sodbe napačno ugotovilo, da predsednik USRS ni bil upravičen, da prijavljeni sorti doda sporno dodatno lastnost.

46

Uvodoma je treba spomniti, prvič, da je za delo USRS značilna znanstvena in tehnična kompleksnost pogojev, v skladu s katerimi je treba preizkusiti prijave za žlahtniteljske pravice v Skupnosti, tako da mu je treba pri izvajanju nalog priznati široko diskrecijsko pravico (glej v tem smislu sodbo z dne 19. decembra 2012, Brookfield New Zealand in Elaris/USRS in Schniga, C‑534/10 P, EU:C:2012:813, točka 50). Ta široka diskrecijska pravica se med drugim razteza na preučitev razlikovalnega učinka sorte v smislu člena 7(1) osnovne uredbe (glej v tem smislu sodbo z dne 15. aprila 2010, Schräder/USRS, C‑38/09 P, EU:C:2010:196, točka 77).

47

Drugič, USRS mora kot organ Evropske unije spoštovati načelo dobrega upravljanja, na podlagi katerega mora skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne elemente prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti ter zbrati vse dejanske in pravne elemente, ki so potrebni za izvajanje njegove diskrecijske pravice. Poleg tega mora zagotoviti pravilen potek in učinkovitost postopkov, ki jih izvaja (sodba z dne 19. decembra 2012, Brookfield New Zealand in Elaris/USRS in Schniga, C‑534/10 P, EU:C:2012:813, točka 51).

48

V tem okviru je treba presoditi, ali je Splošno sodišče, kot to trdita družba Schniga in USRS, napačno razlagalo določbe osnovne uredbe in izvedbene uredbe glede pristojnosti predsednika USRS.

49

V skladu s členom 56(2) osnovne uredbe mora biti opravljanje preskušanja v skladu s smernicami za poskuse, ki jih izda upravni svet USRS, ali z navodili USRS.

50

V zvezi s tem upravni svet v skladu s členom 22(1) izvedbene uredbe najprej na predlog predsednika USRS izda smernice za preskušanje. Člen 22(2) te uredbe določa, da če navedeni svet ne izda teh smernic za preskušanje, jih lahko začasno določi predsednik USRS.

51

Poleg tega ima v skladu s členom 23(1) izvedbene uredbe upravni svet, kadar izda smernice za preskušanje, pooblastilo, da predsednik USRS lahko doda dodatne značilnosti in njihovo izražanje v zvezi s sorto.

52

Zato je predsednik USRS celo ob predpostavki, da se je za sporni postopek uporabljal Protokol USRS TP/14/1, vsekakor imel pooblastilo, da doda dodatne značilnosti za preskušanje prijavljene sorte, v obravnavanem primeru „širino prog“.

53

Samo takšna razlaga pristojnosti predsednika USRS, kot izhajajo zlasti iz člena 23 izvedbene uredbe, lahko utemelji posebnosti predmeta in postopka podelitve žlahtniteljske pravice za rastlinske sorte v Skupnosti.

54

Namreč, in kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točki 97 sklepnih predlogov, presoja lastnosti rastlinske sorte zaradi same narave predmeta preskušanja, to je rastlinske vrste, in obdobja, ki se zahteva za to preskušanje, nujno vključuje neko naključje.

55

V teh okoliščinah lahko zgolj prožnost, ki jo omogoča možnost predsednika USRS, ki mu je priznana v skladu s členom 23(1) izvedbene uredbe, da doda dodatne značilnosti za sorto, zagotovi objektivnost postopka za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti. Prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti tako ni mogoče zavrniti zgolj zato, ker lastnost preskušane sorte, ugotovljena med preskušanjem in odločilna za presojo razlikovalnega učinka glede na druge sorte, ni bila omenjena v tehničnem vprašalniku, ki ga je izpolnil prijavitelj, niti v upoštevnih smernicah in protokolih.

56

V zvezi s tem je treba opozoriti, da glede na široko diskrecijsko pravico, priznano USRS, ta lahko, če se mu zdi potrebno, upošteva dejstva in dokaze, ki so jih stranke navedle ali predložile prepozno (glej v tem smislu sodbo z dne 19. decembra 2012, Brookfield New Zealand in Elaris/USRS in Schniga, C‑534/10 P, EU:C:2012:813, točka 50).

57

Takšna možnost mu mora biti priznana toliko bolj, kadar so, kot v obravnavanem primeru, upoštevni elementi za presojo razlikovalne lastnosti sorte ugotovljeni med objektivnim postopkom, ki je preskušanje, ki ga naroči USRS in izvede nacionalni urad za preskušanje sort.

58

Poleg tega ima takšno razumevanje pristojnosti predsednika USRS temelj v Protokolu UPOV TG/1/3, katerega točka 4.2.3 določa zlasti, da lastnosti, navedene v posameznih smernicah za preskušanje, niso izčrpno naštete in se lahko, če se to šteje za koristno, določijo dodatne lastnosti.

59

Poleg tega, ker so pristojnosti predsednika USRS določene z osnovno uredbo in z izvedbeno uredbo, smernice in protokoli USRS, ki jih izda upravni svet, ne smejo imeti ne namena ne učinka, da omejijo te pristojnosti.

60

Zaradi tega postopek iz točke III 6 Protokola USRS TP/14/1, ki ga Splošno sodišče omenja v točki 93 izpodbijane sodbe in se nanaša na primere, v katerih za dodajanje nove lastnosti zaprosi prijavitelj za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, predsedniku USRS ne preprečuje, da pri preskušanju sorte po uradni dolžnosti doda novo lastnost.

61

Kar zadeva čas, ko lahko predsednik USRS izvaja pristojnost iz člena 23(1) izvedbene uredbe, ne določbe te ne določbe osnovne uredbe ne nasprotujejo temu, da do dodajanja nove lastnosti pride po opravi preskušanja, ker je bila takšna lastnost ugotovljena pri tem preskušanju.

62

Zato se na eni strani v skladu s točkama 6.2 in 7.2 Protokola UPOV TG/1/3, ki ju je Splošno sodišče navedlo v točki 77 izpodbijane sodbe, upoštevne lastnosti za presojo meril RIN določajo s sklicevanjem na opis sorte, določen na dan podelitve prijavljene pravice, in ne s sklicevanjem na opis sorte, določen na dan vložitve prijave.

63

Opis prijavljene sorte, ki se zahteva v členu 50(1)(f) osnovne uredbe in členu 19(2)(c) izvedbene uredbe, je treba zato glede predsednika USRS pri izvajanju pristojnosti iz člena 23(1) osnovne uredbe razumeti zgolj okvirno.

64

Na drugi strani takšna rešitev ni nezdružljiva z načelom pravne varnosti.

65

Tretji, katerega zaščitena sorta je bila izbrana za uporabo kot sorta, ki bo služila kot referenca pri preskušanju, namreč lahko sicer vloži ugovore zoper podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, vendar mora biti v skladu s členom 59(3)(a) osnovne uredbe cilj teh ugovorov dokaz, da merila RIN niso izpolnjena.

66

Zato to, da predsednik USRS doda novo lastnost, ki je bila ugotovljena šele pri preskušanju sorte, samo po sebi ne more pomeniti kršitve načela pravne varnosti glede na tretjega, katerega zaščitena sorta je bila izbrana za referenčno sorto za to preskušanje. Ta se namreč ne more sklicevati na legitimna pričakovanja v zvezi z obsegom navedenega preskušanja in naravo preučenih razlikovalnih učinkov.

67

Iz vseh navedenih preudarkov izhaja, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je presodilo, da člen 23(1) izvedbene uredbe predsedniku USRS ne podeljuje pristojnosti, da po preskušanju doda novo lastnost za to sorto, čeprav ta lastnost ni bila navedena ne v tehničnem vprašalniku, ki ga je izpolnil prijavitelj, ne v veljavnih smernicah in protokolih.

68

Zato je treba sprejeti trditev družbe Schniga in brez preučitve drugih očitkov iz pritožbe izpodbijano sodbo razveljaviti v delu, v katerem je bila z njo potrjena razveljavitev odločbe predsednika USRS s strani odbora za pritožbe iz razloga, da je ugotovljen razlikovalni učinek „širina prog“ dodal predsednik USRS.

69

V skladu s členom 61, prvi odstavek, drugi stavek, Statuta Sodišča Evropske unije lahko to v primeru razveljavitve odločitve Splošnega sodišča samo dokončno odloči o zadevi, če stanje postopka to dovoljuje.

70

Sodišče v obravnavanem primeru meni, da stanje postopka dovoljuje, da odloči o tožbah, ki ju je vložila družba Schniga, in da je zato treba dokončno odločiti o teh tožbah.

71

V zvezi s tem okoliščina, da je Splošno sodišče v točkah 103 in 104 izpodbijane sodbe drugi del edinega tožbenega razloga družbe Schniga obravnavalo zgolj zaradi dodatne pojasnitve, ni odločilna, ker sta stranki imeli možnost, da pred tem sodiščem in Sodiščem podrobno predstavita trditve v zvezi s tem drugim delom.

72

Glede na to je treba najprej iz razlogov, navedenih v točkah od 46 do 68 te sodbe, ugoditi prvemu delu edinega tožbenega razloga, ki ga je pritožnica navedla v utemeljitev tožb.

73

Kar nato zadeva drugi del navedenega edinega tožbenega razloga, je odbor za pritožbe odločbe o podelitvi žlahtniteljske pravice v Skupnosti in o zavrnitvi ugovorov razveljavil zato, ker je bilo preskušanje glede sporne dodatne lastnosti opravljeno zgolj v obdobju enega leta, in sicer leta 2005, in ne v dveh zaporednih rastnih dobah.

74

Družba Schniga in USRS trdita, da je dejansko BSA sam ugotovil, da je bila sporna dodatna lastnost preskušena po letu 2005, in sicer v letih 2006 in 2007. Odbor za pritožbe bi, potem ko je odkril postopkovno napako, ki jo je bilo mogoče popraviti, zadevo vsekakor moral predati pristojnim službam USRS, da te sprejmejo potrebne ukrepe.

75

Družbi Brookfield New Zealand in Elaris trdita, da družba Schniga v postopku nikoli ni zahtevala poprave ugotovljene nepravilnosti.

76

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je predsednik USRS z odločbo z dne 14. decembra 2006 dovolil uporabo sporne dodatne lastnosti za razlikovanje med prijavljeno in referenčno sorto ter da je USRS z odločbo z dne 26. februarja 2007 družbi Schniga podelil žlahtniteljsko pravico v Skupnosti za prijavljeno sorto.

77

Ni sporno, da je v času sprejetja odločb o podelitvi pravice in o zavrnitvi ugovorov, to je 26. februarja 2007, USRS razpolagal le s končnim poročilom o preskušanju, ki ga je BSA sprejel 19. decembra 2005 in spremenil 9. februarja 2006, v katerem je bilo navedeno, da je bila ta lastnost ugotovljena v rastni dobi leta 2005. BSA je USRS šele 8. avgusta 2008 obvestil, da je bila navedena lastnost ugotovljena tudi v rastnih dobah v letih 2006 in 2007.

78

Zato je bila žlahtniteljska pravica v Skupnosti za prijavljeno sorto družbi Schniga podeljena, ne da bi USRS razpolagal z ustreznimi podatki o tem, da je bila sporna dodatna lastnost preskušana v dveh rastnih dobah, s kršitvijo tako Protokola USRS TP/14/1 kot Protokola UPOV TG/1/3.

79

V zvezi s tem široka diskrecijska pravica, ki jo ima pri opravljanju svojih nalog USRS, navedena v točki 46 te sodbe, temu Uradu ne sme omogočiti, da zaobide tehnične predpise, ki določajo potek preskušanja, ne da bi kršil svojo dolžnost dobrega upravljanja in obveznost skrbnega ravnanja in nepristranskosti. Poleg tega je zavezujoča narava teh pravil tudi za USRS potrjena v členu 56(2) osnovne uredbe, ki določa, da mora biti opravljanje preskušanja v skladu z njimi.

80

Odbor za pritožbe je zato upravičeno ugotovil, da je USRS žlahtniteljsko pravico v Skupnosti za prijavljeno sorto podelil na podlagi nepravilnega preskušanja.

81

Iz tega izhaja, da je drugi del edinega tožbenega razloga neutemeljen.

82

Zato bi bilo treba sporni odločbi potrditi.

83

Vendar lahko v skladu s členom 72 osnovne uredbe odbor za pritožbe uveljavi vsako pooblastilo, ki je v pristojnosti USRS, ali pa preda zadevo pristojnemu organu USRS, da ukrepa naprej.

84

Odbor za pritožbe sicer ima diskrecijsko pravico, da sam odloči o prijavi ali pa jo preda pristojnemu organu USRS, vendar mora, kadar se odloči, da bo izvajal pristojnosti USRS, skrbno in nepristransko preučiti vse upoštevne okoliščine prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti in zbrati vse dejanske in pravne elemente, ki so potrebni za izvajanje njegove diskrecijske pravice, kot je bilo opozorjeno v točki 47 te sodbe.

85

Vendar je odbor za pritožbe pri izvajanju pristojnosti USRS štel, da za prijavljeno sorto ni mogoče podeliti prijavljene žlahtniteljske pravice v Skupnosti, čeprav ni bilo gotovo, da lastnost „širina prog“ ni ponovljiva skozi dva pridelovalna cikla.

86

Glede na to, na eni strani, da napake, ki je pripeljala do razveljavitve odločb o podelitvi žlahtniteljske pravice in o zavrnitvi ugovorov, ni mogoče pripisati prijavitelju, in na to, na drugi strani, da utemeljenost prijave za pravico nikakor ni odvisna od te nepravilnosti, bi predaja zadeve pristojni službi USRS, da nadaljuje preskušanje, da bi se prepričalo, da je sporna dodatna lastnost izpolnjevala zahteve po ponovljivosti, USRS omogočila, da razpolaga z vsemi upoštevnimi elementi za presojo veljavnosti podelitve žlahtniteljske pravice v Skupnosti za prijavljeno sorto in da lahko bolje zagotovi pravice prijavitelja.

87

Na okoliščino, da družba Schniga ni zahtevala takega popravka, se ni mogoče učinkovito sklicevati, da bi se upravičilo, da odbor za pritožbe zadeve ni predal pristojni službi USRS, ker od prijavitelja žlahtniteljske pravice v Skupnosti, ki mu je bila podeljena taka pravica, ni mogoče zahtevati, da sam izpodbija samo veljavnost pravice, ki mu je bila priznana.

88

Zato je treba sporni odločbi razveljaviti, ker je odbor za pritožbe v njiju na eni strani presodil, da člen 23(1) izvedbene uredbe predsedniku USRS ne podeljuje pristojnosti, da po preskušanju doda novo lastnost za to sorto, čeprav ta lastnost ni navedena ne v tehničnem vprašalniku, ki ga je izpolnil prijavitelj, ne v veljavnih smernicah in protokolih, na drugi pa razveljavil odločbe o podelitvi žlahtniteljske pravice in o zavrnitvi ugovorov, ne da bi predhodno v skladu s členom 72 osnovne uredbe zadevo predal pristojnemu organu USRS, da bi razpolagal z vsemi upoštevnimi elementi za presojo veljavnosti podeljene žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

89

Sodišče v skladu s členom 184(2) Poslovnika Sodišča odloči o stroških, če pritožba ni utemeljena ali če je utemeljena in Sodišče samo dokončno odloči v sporu. V skladu s členom 138(1) tega Poslovnika, ki se v pritožbenem postopku uporablja na podlagi člena 184(1) istega Poslovnika, se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Nazadnje, člen 140(3) Poslovnika Sodišča, ki se na podlagi člena 184(1) tega Poslovnika uporablja tudi za pritožbeni postopek, med drugim določa, da Sodišče lahko odloči, da intervenient, ki ni država članica ali institucija, nosi svoje stroške.

90

Ker je v obravnavanem primeru družba Schniga predlagala, naj se USRS naloži plačilo stroškov, in ker ta delno ni uspel, se mu naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške, ki jih je priglasila družba Schniga, ker je spor nastal zaradi napake, ki jo je mogoče pripisati njemu. Poleg tega je treba razsoditi, da družbi Brookfield New Zealand in Elaris nosita svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo: