—

za romunsko vlado R.‑H. Radu in M. Bejenar, agenta,

—

za Evropsko komisijo M. França in G.‑D. Balan, agenta,

1

Predlog za sprejetje prehodne odločbe se nanaša na razlago člena 1(1) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 21/2013 z dne 10. januarja 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih iz Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom iz Tajvana in Tajske ali ne (UL L 11, str. 1, v nadaljevanju: razširitvena uredba), ki je bila sprejeta po preiskavi na podlagi člena 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (UL L 343, str. 51, in popravek UL 2010, L 7, str. 22, v nadaljevanju: osnovna uredba).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Selena România SRL in Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice București (DGRFP) (generalna regionalna direkcija za javne finance v Bukarešti, Romunija) glede odločbe o popravku, s katero je ta naložila družbi Selena România plačilo protidampinških dajatev.

3

Člen 26 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 (UL L 324, str. 23, v nadaljevanju: carinski zakonik), določa:

„1.   S carinsko zakonodajo ali drugimi posebnimi predpisi [Unije] je mogoče predvideti, da je poreklo blaga treba dokazati s predložitvijo dokumenta.

2.   Ne glede na predloženi dokument lahko carinski organi v primeru resnih dvomov zahtevajo predložitev vseh dodatnih dokazil, zato da se prepričajo, da navedeno poreklo resnično ustreza pravilom, določenim v zakonodaji [Unije] na tem področju.“

4

Poglavje 3 naslova VII carinskega zakonika, naslovljeno „Izterjava zneska carinskega dolga“, med drugim vsebuje člene od 217 do 221 tega zakonika.

5

V uvodni izjavi 22 osnovne uredbe je navedeno:

„[…] je potrebno, da bi zakonodaja [Unije] vsebovala določbe, ki se bodo ukvarjale s prakso, vključno s sestavljanjem blaga v [Evropski uniji] ali tretji državi, katere glavni cilj je izogibanje protidampinškim ukrepom.“

6

Člen 10(1) te uredbe določa:

„Začasni ukrepi in dokončne protidampinške dajatve se uporabijo samo za izdelke, ki vstopajo v prosti promet od trenutka, ko prične veljati odločitev, sprejeta v skladu s členi 7(1) ali 9(4), kar je odvisno od konkretnega primera, pri čemer veljajo izjeme, določene v tej uredbi.“

7

Člen 13 navedene uredbe, naslovljen „Izogibanje“, določa:

„1.   Proti dampinške dajatve, ki se uvedejo na podlagi te uredbe, se lahko razširijo na uvoz podobnih izdelkov, bodisi rahlo spremenjenih ali nespremenjenih, iz tretjih držav; ali na uvoz rahlo spremenjenih podobnih izdelkov iz države, za katero veljajo ukrepi; ali njihovih delov, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom. Proti dampinške dajatve, ki ne presegajo preostalih proti dampinških dajatev, uvedenih v skladu s členom 9(5), se lahko razširijo na uvoz iz družb, ki uporabljajo individualne dajatve v državah, za katere veljajo ukrepi, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom. Izogibanje se opredeli kot sprememba v trgovinskih vzorcih med tretjimi državami in [Unijo] ali med posameznimi družbami v državi, kjer veljajo ukrepi, in [Unijo], do katere pride zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero ni zadostnega vzroka ali ni gospodarsko upravičena, z izjemo uvedbe dajatve, ter kadar obstajajo dokazi o škodi ali o tem, da se popravljalni učinki dajatve spodkopavajo s cenami in/ali količinami podobnega izdelka, ter kadar obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, predhodno ugotovljenimi za podoben izdelek, če je potrebno v skladu z določbami člena 2.

Praksa, postopek ali dejavnost iz odstavka 1 vključuje, med drugim, rahlo spremembo zadevnega izdelka, da se vključi v carinske oznake, ki navadno niso predmet ukrepov, pod pogojem, da sprememba ne povzroči spremembe njegovih bistvenih značilnosti; reorganizacijo lastnih prodajnih vzorcev in poti izvoznikov in proizvajalcev v državi, za katero veljajo ukrepi, da bi morebiti izvažali njihove izdelke v [Unijo] preko proizvajalcev, ki uporabljajo individualne stopnje dajatev, ki so nižje od stopenj, ki se uporabljajo za izdelke proizvajalcev; ter, v okoliščinah, prikazanih v odstavku 2, sestavljanje delov s postopkom sestavljanja v [Uniji] ali tretji državi.

[…]

3.   Preiskave se začnejo v skladu s tem členom na pobudo [Evropske] [k]omisije ali na zahtevo države članice ali katere koli zainteresirane stranke na podlagi zadostnih dokazov glede dejavnikov, določenih v odstavku 1. Začnejo se po posvetovanju s Svetovalnim odborom na podlagi uredbe Komisije, ki carinskim organom lahko daje tudi navodila, da uvoz registrirajo v skladu s členom 14(5) ali da zahtevajo jamstva. Preiskave izvaja Komisija, ki ji lahko pomagajo carinski organi, zaključijo pa se v devetih mesecih. Kadar dejstva, kot so dokončno preverjena, utemeljujejo razširitev ukrepov, to stori Svet [Evropske unije], na predlog, ki ga po posvetovanju s Svetovalnim odborom predloži Komisija. Svet sprejme predlog, razen če v roku enega meseca po tem, ko ga je predložila Komisija, z navadno večino glasov ne odloči, da predlog zavrne. Razširitev začne veljati z datumom, na katerega je bila uvedena registracija na podlagi člena 14(5) ali na katerega so bila zahtevana jamstva. Ustrezne postopkovne določbe te uredbe v zvezi z začetki in vodenjem preiskav se uporabljajo v skladu s tem členom.

[…]“

8

Člen 14(5) te uredbe določa:

„Komisija lahko po posvetovanju s Svetovalnim odborom da navodilo carinskim organom, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje uvoza, tako da bi bilo kasneje mogoče uporabiti ustrezne ukrepe proti temu uvozu od dneva takšne registracije naprej. Uvoz se lahko podredi registraciji na osnovi zahteve industrije [Unije], ki vsebuje zadostne dokaze, ki upravičujejo takšno ukrepanje. Registriranje uvede uredba, ki navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, ocenjen znesek možnih bodočih obveznosti. Uvoz ne sme biti predmet registracije več kot devet mesecev.“

9

Po pritožbi, ki so jo pri Komisiji vložili evropski proizvajalci tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, je bila sprejeta Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 791/2011 z dne 3. avgusta 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL, L 204, str. 1, v nadaljevanju: prvotna uredba).

10

Člen 1 prvotne uredbe določa, da se uvede dokončna protidampinška dajatev na uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, uvrščenih v oznaki ex 7019 51 00 in ex 7019 59 00 kombinirane nomenklature iz priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 2, str. 382) (oznaki TARIC 7019 51 00 10 in 7019 59 00 10) in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

11

Prvotna uredba je na podlagi njenega člena 4 začela veljati 10. avgusta 2011, to je dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

12

Po zahtevku, ki so ga vložili štirje proizvajalci Unije nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, je Komisija sprejela Uredbo Komisije (EU) št. 437/2012 z dne 23. maja 2012 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 791/2011, in o registraciji takega uvoza (UL L 134, str. 12, v nadaljevanju: uredba o začetku).

13

V skladu s členom 1 uredbe o začetku se preiskava, ki se začne s to uredbo, nanaša na uvoz v Unijo tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, razen diskov iz steklenih vlaken, poslanih s Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom s Tajvana in Tajske ali ne, trenutno uvrščenih v oznaki KN ex 7019 51 00 in ex 7019 59 00 (oznake TARIC 7019 51 00 12, 7019 51 00 13, 7019 59 00 12 in 7019 59 00 13).

14

Člen 2, prvi odstavek, uredbe o začetku določa, da se carinskim organom v skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe dajo navodila, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza v Unijo iz člena 1 uredbe o začetku.

15

V skladu s členom 4 je uredba o začetku začela veljati 25. maja 2012, torej dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

16

Svet je po preiskavi iz uredbe o začetku sprejel razširitveno uredbo.

17

Člen 1(1) razširitvene uredbe določa, da se dokončna protidampinška dajatev, uvedena s členom 1(2) prvotne uredbe na uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2 s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, razširi na uvoz enakih izdelkov, poslanih s Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom s Tajvana in Tajske ali ne.

18

Člen 1(2) razširitvene uredbe določa, da se dajatev, razširjena z odstavkom 1 tega člena, pobira za uvoz [tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken], poslanih iz Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane s poreklom s Tajvana in Tajske ali ne, ki je registriran v skladu s členom 2 uredbe o začetku ter s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe.

19

Razširitvena uredba je na podlagi člena 4 začela veljati 17. januarja 2013, torej dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

20

Selena România, družba s sedežem v Romuniji, je med 12. marcem in 18. majem 2012 dala v prosti promet v Unijo tkanine z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken z velikostjo celice več kot 1,8 mm po dolžini in širini ter težo več kot 35 g/m2, ki jih je uvozila od dobavitelja s sedežem v Tajvanu (v nadaljevanju: zadevni dobavitelj).

21

DGRFP je z odločbo o popravku z dne 5. februarja 2014 zahtevala, naj družba Selena România plača znesek v višini 1.151.748 romunskih levov (RON) (približno 257.970 EUR), ki ustreza protidampinškim dajatvam in davku na dodano vrednost, ki ga ta družba ni plačala na podlagi tega dajanja v prosti promet, skupaj s pripadajočimi obrestmi ter kaznimi za zamudo, ker naj bi bilo z naknadnim preverjanjem družbe Selena România in s preiskavo Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ugotovljeno, da je bil zadevni uvoz v resnici opravljen iz Ljudske republike Kitajske, in da bi bilo zato zanj treba plačati protidampinške dajatve, ki jih določata prvotna in razširitvena uredba. DGRFP je menila, da je bilo v poročilu o preiskavi OLAF navedeno, da so bile te pošiljke tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken poslane iz Ljudske republike Kitajske na Tajvan, ne da bi bile spremenjene ali izpopolnjene, preden so bile poslane v Unijo, tako da bi te pošiljke morale ohraniti nepreferencialno kitajsko poreklo.

22

Družba Selena România je zoper to odločbo o popravku vložila upravno pritožbo pri Direcția Generală Regională a Finanțelor Publice Galați (generalna regionalna direkcija za javne finance v Galați, Romunija), ki je navedeno odločbo potrdila.

23

Družba Selena România je 22. julija 2014 pri predložitvenem sodišču vložila tožbo za odpravo odločbe o popravku. V utemeljitev tožbe navaja med drugim tožbeni razlog, da je DGRFP neupravičeno retroaktivno uporabila uredbo o začetku in razširitveno uredbo. Na dan zadevnega uvoza naj namreč nobena od teh uredb ne bi bila veljavna.

24

Predložitveno sodišče se sprašuje o časovnem področju uporabe razširitvene uredbe. Zlasti se sprašuje, ali se dokončna protidampinška dajatev, uvedena s členom 1 razširitvene uredbe, uporablja za vse uvoze v Unijo s Tajvana, kot je zadevni uvoz, ki je bil izveden pred začetkom veljavnosti te uredbe, vendar po začetku veljavnosti prvotne uredbe.

25

To sodišče v zvezi s tem navaja, da načelo prepovedi retroaktivnosti aktov Unije izhaja iz sodne prakse Sodišča, ki se je med drugim začela s sodbama z dne 9. junija 1964, Capitaine/Komisija (C-69/63, EU:C:1964:38), in z dne 9. decembra 1965, Singer (C-44/65, EU:C:1965:122), vendar pa naj bi bile dovoljene tudi nekatere izjeme od tega načela.

26

V teh okoliščinah je Curtea de Apel Bucureşti (pritožbeno sodišče v Bukarešti, Romunija) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

27

Z vprašanjema, ki ju je treba preučiti skupaj, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1(1) razširitvene uredbe razlagati tako, da se dokončna protidampinška dajatev, ki je bila s to določbo razširjena, uporablja retroaktivno za proizvode, poslane s Tajvana, ki vstopajo v prosti promet v Unijo po datumu začetka veljavnosti prvotne uredbe, vendar pred začetkom veljavnosti uredbe o začetku.

28

Ker je bila razširitvena uredba sprejeta na podlagi člena 13 osnovne uredbe, je treba navesti, da se v skladu z odstavkom 1 te določbe protidampinške dajatve, ki se uvedejo na podlagi te uredbe, lahko razširijo na uvoz podobnih izdelkov, iz tretjih držav ali njihovih delov, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom. Člen 13(3) določa, da se preiskave začnejo na podlagi uredbe Komisije, ki carinskim organom lahko daje tudi navodila, da uvoz registrirajo v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe.

29

Natančneje, iz člena 13(3) osnovne uredbe izhaja, da ob ugotovljenem izogibanju razširitev že uvedenih dokončnih ukrepov začne veljati z datumom, na katerega je bila uvedena registracija na podlagi člena 14(5) osnovne uredbe (sodba z dne 6. junija 2013, Paltrade, C-667/11, EU:C:2013:368, točka 26).

30

Člen 10(1) osnovne uredbe sicer določa načelo prepovedi retroaktivnosti protidampinških ukrepov, ker jih je načeloma mogoče uporabiti samo za izdelke, ki vstopajo v prosti promet od datuma, ko začne veljati uredba o njihovi uvedbi, vendar pa več določb osnovne uredbe od tega načela odstopa. Te določbe namreč dovoljujejo uporabo protidampinških ukrepov za izdelke, ki vstopajo v prosti promet, pred začetkom veljavnosti uredbe o njihovi uvedbi, če je bil zadevni uvoz registriran v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe (sodba z dne 17. decembra 2015, APEX, C-371/14, EU:C:2015:828, točka 48).

31

Člen 1(2) razširitvene uredbe izrecno določa, da se dajatev, razširjena z odstavkom 1 tega člena, pobira za uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, kot je določen s to določbo, poslanih s Tajvana in Tajske – ne glede na to, ali je deklariran s poreklom s Tajvana in Tajske ali ne – ki je registriran v skladu s členom 2 uredbe o začetku ter s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe.

32

Vendar v tej zadevi ni sporno, da je bil zadevni uvoz izveden pred datumom začetka veljavnosti uredbe o začetku, in sicer 25. maja 2012, torej preden je bil lahko registriran v skladu s členom 2 te uredbe.

33

Iz zgoraj navedenih preudarkov zato izhaja, da se protidampinška dajatev, razširjena na podlagi člena 1(1) razširitvene uredbe, ne uporablja retroaktivno za uvoz, ki je bil – kot zadevni uvoz – izveden pred datumom začetka veljavnosti uredbe o začetku.

34

Za koristen odgovor predložitvenemu sodišču je vsekakor treba pojasniti da, kot sta trdili romunska vlada in Komisija v pisnih stališčih, ta razlaga ni ovira, da se dokončna protidampinška dajatev, ki je bila uvedena s členom 1(1) prvotne uredbe, uporabi za tak uvoz, če se po naknadnem preverjanju izkaže, da je ta uvoz v resnici iz Ljudske republike Kitajske.

35

Opozoriti je namreč treba, da člen 1(1) prvotne uredbe določa, da se uvede dokončna protidampinška dajatev na uvoz tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, ki so opisane v tej določbi in katerih poreklo je iz Ljudske republike Kitajske.

36

Iz točke 26 carinskega zakonika izhaja, da čeprav zakonodaja Unije določa, da je poreklo blaga treba dokazati s predložitvijo dokumenta, lahko carinski organi ne glede na predloženi dokument v primeru resnih dvomov zahtevajo predložitev vseh dodatnih dokazil, zato da se prepričajo, da je navedeno poreklo resnično v skladu s pravili, določenimi v zakonodaji Unije na tem področju. V zvezi s tem je Sodišče že odločilo, da je cilj naknadnega preverjanja ugotoviti, ali je na potrdilu o poreklu navedeno pravo poreklo blaga (glej po analogiji sodbo z dne 8. novembra 2012, Lagura Vermögensverwaltung, C-438/11, EU:C:2012:703, točka 17 in navedena sodna praksa).

37

Iz tega izhaja, da dejstvo, da je blago opremljeno s potrdili o poreklu, ni okoliščina, ki lahko ovira izterjavo uvoznih dajatev, ki morajo bili plačane za uvoz blaga, če se po tem uvozu izkaže, da v teh potrdilih niso navedeni pravi podatki (glej v tem smislu sodbo z dne 17. julija 1997, Pascoal & Filhos, C-97/95, EU:C:1997:370, točke od 55 do 57 in navedena sodna praksa).

38

Predložitveno sodišče mora glede zadevnega uvoza ugotoviti, ali imajo carinski organi za vsako pošiljko tkanin z odprto mrežno strukturo steklenih vlaken, ki je vstopila v prosti promet v Uniji, dovolj dokazov, da lahko ugotovijo, da je te pošiljke, čeprav so bile poslane s Tajvana in deklarirane kot izdelki s poreklom iz te države, dejansko treba obravnavati kot izdelke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske; v tem primeru se za njih uporablja protidampinška dajatev, uvedena s členom 1(1) prvotne uredbe. Kot je Komisija poudarila v pisnih stališčih, je treba v tem primeru to dajatev naknadno izterjati v skladu s pravili v zvezi z izterjavo carinskega dolga, ki jih vsebuje carinski zakonik.

39

Glede na vse navedene preudarke je treba na zastavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 1(1) razširitvene uredbe razlagati tako, da se protidampinška dajatev, ki je razširjena s to določbo, ne uporablja retroaktivno za proizvode, poslane s Tajvana, ki so vstopili v prosti promet v Uniji po datumu začetka veljavnosti prvotne uredbe, vendar pred datumom začetka veljavnosti uredbe o začetku. Vendar pa protidampinška dajatev, uvedena s členom 1(1) prvotne uredbe, velja za uvoz teh proizvodov, če se izkaže, da so ti proizvodi, čeprav so bili poslani s Tajvana in deklarirani kot proizvodi s poreklom iz te države, proizvodi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

40

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člen 1(1) Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 21/2013 z dne 10. januarja 2013 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 791/2011 na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, poslanih s Tajvana in Tajske, ne glede na to, ali so deklarirane kot izdelek s poreklom s Tajvana in Tajske ali ne, je treba razlagati tako, da se dokončna protidampinška dajatev, ki je razširjena s to določbo, ne uporablja retroaktivno za proizvode, poslane s Tajvana, ki so vstopili v prosti promet v Unijo po datumu začetka veljavnosti Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 791/2011 z dne 3. avgusta 2011 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz nekaterih tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, vendar pred datumom začetka veljavnosti Uredbe Komisije (EU) št. 437/2012 z dne 23. maja 2012 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Izvedbeno uredbo št. 791/2011, in o registraciji takega uvoza. Vendar pa protidampinška dajatev, uvedena s členom 1(1) Uredbe št. 791/2011, velja za uvoz teh proizvodov, če se izkaže, da so ti proizvodi, čeprav so bili poslani s Tajvana in deklarirani kot proizvodi s poreklom iz te države, proizvodi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.