—

za Eco-Emballages SA L. Koehler-Magne, odvetnik,

—

za Délipapier SAS, Gopack SAS, Industrie Cartarie Tronchetti SpA, Industrie Cartarie Tronchetti Ibérica SL, Industrie Cartarie Tronchetti France SAS, Kimberly-Clark SAS, Wepa France SAS, nekdanjo Lucart France, Paul Hartmann SA, SCA Hygiène Products SAS, SCA Tissue France SAS, CMC France SARL in Group’Hygiène syndicat professionnel N. Chahid-Nouraï, J.‑M. Leprêtre in C. Boillot, odvetniki,

—

za Melitta France SAS in Cofresco Frischhalteprodukte GmbH & Co. KG H. Weil in A. de Lalande, odvetnika,

—

za Système U Centrale Nationale SAS A. Gossement, odvetnik,

—

za francosko vlado D. Colas, J. Traband in S. Ghiandoni, agenti,

—

za Evropsko komisijo E. Sanfrutos Cano, F. Simonetti, S. Petrova in C. Zadra, agenti,

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 3 Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 13, str. 349), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 34, str. 3) (v nadaljevanju: Direktiva 94/62), in na veljavnost Direktive Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi 94/62 (UL 2013, L 37, str. 10, v nadaljevanju: Direktiva 2013/2).

2

Predlog v zadevi C‑313/15 je bil vložen v okviru spora med družbo Eco‑Emballages SA na eni strani ter družbami Sphère France SAS, Carrefour Import SAS, SCA Tissue France SAS, Melitta France SAS, SCA Hygiène Products SAS, Wepa France SAS, nekdanja Wepa Troyes SAS, Industrie Cartarie Tronchetti SpA, Industrie Cartarie Tronchetti Ibérica SL, Cofresco Frischhalteprodukte GmbH & Co. KG, Kimberly-Clark SAS, Gopack SAS, Délipapier SAS, Scamark SAS, CMC France SARL, Schweitzer SAS, Paul Hartmann SA, Wepa France SAS, nekdanja Wepa Lille SAS, Système U Centrale Nationale SA in Industrie Cartarie Tronchetti France SAS na drugi strani, ker slednje niso želele plačati finančnega prispevka za recikliranje predmetov, ki so jih dale na trg od 1. januarja 2007 in za katere družba Eco-Emballages šteje, da so embalaža.

3

Predlog v zadevi C‑530/15 je bil vložen v okviru tožbe zaradi prekoračenja pooblastil, ki so jo družbe Melitta France SAS, Cofresco Frischhalteprodukte GmbH & Co. KG, Délipapier SAS, Gopack SAS, Industrie Cartarie Tronchetti SpA, Industrie Cartarie Tronchetti Ibérica SL, Kimberly-Clark SAS, Wepa France SAS, Paul Hartmann SA, SCA Hygiène Products SAS, SCA Tissue France SAS in Group’Hygiène syndicat professionnel vložile zoper odredbo ministra za ekologijo, trajnostni razvoj in energijo (ministre de l’Écologie, du Développement durable et de l’Énergie) z dne 6. avgusta 2013 o spremembi odredbe z dne 7. februarja 2012 o primerih uporabe meril za pojasnitev pojma „embalaža“, opredeljenih v členu R. 543‑43 code de l’environnement (okoljski zakonik) (JORF z dne 27. avgusta 2013, str. 14487, v nadaljevanju: odredba z dne 6. avgusta 2013).

4

Člen 3, točka 1, Direktive 94/62 določa:

„V tej direktivi:

5

V uvodnih izjavah 2 in 4 Direktive 2013/2 je navedeno:

[…]

[…]“

6

Priloga I k Direktivi 94/62, naslovljena „Ponazoritveni primeri za merila iz člena 3(1)“, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/2, določa:

„Ponazoritveni primeri za merilo (i)

Predmeti, ki so embalaža

[…]

Zvitki, cevi in valji, okrog katerih je navit upogljiv material (npr. plastična folija, aluminij, papir), razen zvitkov, cevi in valjev, ki so del proizvodnih strojev in se ne uporabljajo za predstavitev proizvoda kot prodajne enote

[…]“

7

Člen L. 541‑10-II okoljskega zakonika določa:

„Na podlagi načela razširjene odgovornosti proizvajalcev je lahko proizvajalcem, uvoznikom in distributerjem [proizvodov, ki ustvarjajo odpadke,] ali elementov in materialov, vključenih v njihovo izdelavo, naloženo, da sodelujejo pri preprečevanju nastanka in upravljanju ustvarjenih odpadkov.

Proizvajalci, uvozniki in distributerji, ki jim je zgornja obveznost naložena z določbami tega dela ob upoštevanju navedenih določb, izpolnijo svojo obveznost z vzpostavitvijo individualnih sistemov zbiranja in obdelave odpadkov, ki nastanejo v zvezi z njihovimi proizvodi, ali s skupno vzpostavitvijo ekoloških organizacij, ki so organizacije, ki jim plačajo finančni prispevek in nanje prenesejo svojo obveznost ter katerih upravljanje zagotavljajo. Proizvajalec, uvoznik ali distributer, ki je vzpostavil odobreni individualni sistem zbiranja in obdelave odpadkov ali ekološko organizacijo, ki ima dovoljenje, se šteje za imetnika teh odpadkov v smislu tega poglavja, če zagotovi, kar je potrebno za ravnanje z odpadki v skladu z odstavkom II tega člena.

[…]

Ekološke organizacije dobijo dovoljenje za največ šest let, ki se lahko obnovi, če dokažejo, da imajo tehnične in finančne zmogljivosti za izpolnitev zahtev iz tehnične specifikacije, ki so določene z medministrsko odredbo po opredelitvi interesnih skupin tega sektorja.

[…]“

8

Člen L. 543‑56 tega zakonika določa:

„Vsak proizvajalec in vsak uvoznik, čigar proizvodi se tržijo v embalažah takšne vrste, kot so tiste, ki so navedene v členu R. 543‑55, ali če proizvajalca ali uvoznika ni mogoče identificirati, oseba, ki je odgovorna za prvo dajanje na trg teh proizvodov, mora sodelovati pri preprečevanju in upravljanju vse svoje odpadne embalaže v skladu z določbami členov od L. 2224‑13 do L. 2224‑16 splošnega zakonika o lokalnih skupnostih.“

9

Člen R. 543‑43 okoljskega zakonika določa:

Opredelitev pojma ‚embalaža‘ temelji tudi na teh merilih:

[…]

Minister za okolje z ministrsko odredbo izdela seznam ponazoritvenih primerov za ta merila.“

10

Odredba z dne 6. avgusta 2013 o spremembi člena 1 odredbe z dne 7. februarja 2012 o primerih uporabe meril za pojasnitev pojma „embalaža“, opredeljenih v členu R. 543‑43 okoljskega zakonika, določa:

„V skladu z merilom (i) točke I člena R. 543‑43 okoljskega zakonika so ti primeri:

11

Družba Eco-emballages je ekološka organizacija, ki je pridobila dovoljenje države in ki je pooblaščena, da s podjetji, ki dajejo embalažo na francoski trg, sklepa pogodbe, na podlagi katerih ona odgovarja za njihovo obveznost prispevanja k odstranitvi gospodinjske odpadne embalaže v zameno za plačilo prispevka, ki se izračuna glede na količino distribuirane embalaže in na težo materialov, iz katerih je narejena.

12

Družba Eco-emballages je januarja 2013 zoper tožene stranke iz postopka v glavni stvari vložila tožbo, da bi od njih na podlagi člena R. 543‑43 okoljskega zakonika, s katerim je bila v francoski pravni red prenesena Direktiva 94/62, izterjala plačilo prispevkov za jedra za navijanje v obliki valjev, zvitkov ali tulcev, okrog katerih je navit upogljiv material, ki se prodaja potrošnikom, kot je plastična folija, aluminijasta folija oziroma toaletni ali vpojni papir, ki so jih te prodajale od 1. januarja 2007.

13

Tožene stranke iz postopka v glavni stvari pa so trdile, da ta jedra za navijanje ne ustrezajo opredelitvi pojma „embalaža“ v smislu člena 3 Direktive 94/62. Med drugim so poudarile, prvič, da sam izraz „embalaža“ nujno napotuje na neko stvar, če ne obdajajočo, pa vsaj zunanjo glede na proizvod, in drugič, da tako jedro za zavijanje ne vsebuje proizvoda in ga ne ščiti, saj ne gre za zunanji ovoj, ampak za njegov notranji sestavni del. Tretjič, poudarile so, da se do zdaj nikoli ni štelo, da bi lahko jedro za navijanje pomenilo embalažo, in sicer prav zato, ker ne embalira proizvoda, kot med drugim izhaja iz parlamentarnih razprav v zvezi s sprejetjem Direktive 2004/12. Vsekakor naj bi bila Direktiva 2013/2, ki – kot opozarja njena preambula – je nista potrdila niti Evropski parlament niti Svet, samo ponazoritvena smernica, ki jo je določila le Evropska komisija.

14

Ob ugotovitvi, da je opredelitev jeder za navijanje kot embalaže vse prej kot nesporna, so nekatere tožene stranke iz postopka v glavni stvari zato pozvale tribunal de commerce de Paris (sodišče za gospodarske zadeve v Parizu, Francija), naj Sodišču predloži vprašanje za predhodno odločanje, ali bi bilo treba člen 3 Direktive 94/62 razlagati tako, da zajema navedena jedra za navijanje.

15

Predložitveno sodišče je po tem, ko je opozorilo na besedilo člena 3 Direktive 94/62 in ugotovilo, da je Direktivo 2013/2, ki je spremenila le Prilogo I k Direktivi 94/62, potrdila zgolj Komisija, saj odbor, ustanovljen na podlagi člena 21 Direktive 94/62, ni izdal mnenja, Svet pa ni odločil o predlogu Komisije, menilo, da je bila zadnjenavedena direktiva zgolj ponazoritvena, da njeni členi niso bili končni členi direktive in da torej z njo splošna opredelitev embalaže ni bila spremenjena.

16

V teh okoliščinah je tribunal de commerce de Paris (sodišče za gospodarske zadeve v Parizu) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali pojem embalaža, kakor je opredeljen v členu 3 Direktive [94/62], vključuje‚jedra za navijanje‘ (zvitke, cevi, valje), okrog katerih je navit upogljiv material, kot je papir ali plastična folija, ki se prodaja potrošnikom?“

17

Tožeče stranke iz postopka v glavni stvari so 28. oktobra 2013 pri predložitvenemu sodišču, Conseil d’État (državni svet, Francija), vložile tožbo zaradi prekoračitve pooblastil, s katero so predlagale razveljavitev sodbe z dne 6. avgusta 2013.

18

Predložitveno sodišče pojasnjuje, da je bila z odlokom z dne 6. avgusta 2013 Direktiva 2013/2 prenesena v francosko pravo, pri čemer so bila na seznam ponazoritvenih primerov embalaže vključena tudi jedra za navijanje, kakor jih opredeljuje ta direktiva, da je družba Eco-Emballages januarja 2013 pri tribunal de commerce de Paris (sodišče za gospodarske zadeve v Parizu) vložila tožbo zoper več družb, med katerimi so tudi tožeče stranke iz postopka v glavni stvari, da bi se ugotovilo, da obstajajo terjatve iz naslova prispevkov v zvezi z jedri za navijanje, ki so iste vrste kot jedra za navijanje iz zadeve C‑313/15, ki jih vsebujejo nekateri proizvodi, ki jih te družbe tržijo, in da je navedeno sodišče s sodbo z dne 19. junija 2015 Sodišču predložilo vprašanje za predhodno odločanje za razlago člena 3 Direktive 94/62, navedeno v točki 16 te sodbe.

19

Predložitveno sodišče še navaja, da če bi Sodišče na vprašanje, ki ga je v zadevi C‑313/15 zastavilo tribunal de commerce de Paris (sodišče za gospodarske zadeve v Parizu), odgovorilo nikalno, bi tožeče družbe izpodbijale veljavnost Direktive 2013/2 s tem, da bi trdile, da naj se s to direktivo, ker so v njej taka jedra za navijanje navedena kot primer embalaže, ne bi upošteval pojem „embalaže“ iz člena 3 Direktive 94/62 in naj bi bil prekoračen obseg pristojnosti, ki je bila Komisiji dodeljena v okviru njenih izvedbenih pooblastil.

20

V teh okoliščinah je Conseil d’État (državni svet) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je z Direktivo [2013/2] zaradi vključitve ‚jeder za navijanje‘ (zvitkov, cevi, valjev), okrog katerih je navit upogljiv material, kot je papir ali plastična folija, ki se prodaja potrošnikom, med primere embalaže kršen pojem embalaže, kakor je opredeljen v členu 3 Direktive [94/62], in prekoračen obseg pooblastil, ki so bila Evropski komisiji podeljena v okviru njenih izvedbenih pooblastil?“

21

Zadevi C‑313/15 in C‑530/15 sta bili s sklepom predsednika Sodišča z dne 28. oktobra 2015 združeni za pisni in ustni postopek ter izdajo sodbe.

22

Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 3, točka 1, Direktive 94/62 razlagati tako, da jedra za navijanje v obliki zvitkov, cevi ali valjev, okrog katerih je navit upogljiv material, ki se prodaja potrošnikom, pomenijo „embalažo“ v smislu te določbe.

23

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je namen Direktive 94/62 v skladu z njenim členom 1 zlasti preprečiti vpliv embalaže in odpadne embalaže na okolje držav članic in tretjih držav ali tak vpliv zmanjšati, da se zagotovi visoka raven varstva okolja, pri čemer se zlasti državam članicam naloži uvedba sistema zbiranja in predelave embalaže in odpadne embalaže. Direktiva 94/62 za to, kot je razvidno iz njene uvodne izjave 5 in v skladu z njenim členom 2(1), zajema vso embalažo, dano v promet v Evropski uniji, in vso odpadno embalažo.

24

Iz tega sledi, kot je Sodišče že razsodilo, da je treba pojem embalaže razlagati široko (glej v tem smislu sodbo z dne 29. aprila 2004, Plato Plastik Robert Frank, C‑341/01, EU:C:2004:254, točki 56 in 57)

25

Dalje je treba spomniti, da mora proizvod, da se šteje za embalažo v smislu člena 3(1) Direktive 94/62, prvič, izpolnjevati oba pogoja iz člena 3(1), prvi in drugi odstavek, Direktive 94/62 (glej v tem smislu sodbo z dne 29. aprila 2004, Plato Plastik Robert Frank, C‑341/01, EU:C:2004:254, točka 47) in, drugič, ustrezati merilom, naštetim v členu 3(1), tretji odstavek, navedene direktive.

26

Tako, na prvem mestu, mora biti proizvod, da se šteje za „embalažo“ v smislu Direktive 94/62, po eni strani v skladu s členom 3(1), prvi odstavek, te direktive, namenjen shranjevanju in zaščiti blaga, ki ga proizvajalec preda uporabniku ali potrošniku, ravnanju z njim, njegovi dostavi in predstavitvi. V drugem stavku je poleg tega navedeno, da se šteje, da so embalaža tudi vsi „nevračljivi predmeti“, ki se uporabljajo za enak namen.

27

Kot je Sodišče že presodilo, mogoče funkcije embalaže v členu 3(1), prvi pododstavek, Direktive 94/62 niso naštete kumulativno (sodba z dne 29. aprila 2004, Plato Plastik Robert Frank, C‑341/01, EU:C:2004:254, točka 49).

28

Po drugi strani mora biti tak proizvod zajet v eni od treh kategorij embalaže, ki so naštete in opredeljene v členu 3(1), drugi pododstavek, točke od (a) do (c), Direktive 94/62, torej prodajni embalaži, skupinski embalaži in transportni embalaži.

29

Na drugem mestu je treba v skladu s členom 3(1), tretji pododstavek, točka (i), Direktive 94/62 proizvod, ki ustreza pozitivni opredelitvi embalaže iz prvega in drugega pododstavka tega člena 3(1), šteti za embalažo, razen če je predmet sestavni del proizvoda in je potreben za to, da vsebuje, podpira ali ohranja navedeni proizvod njegovo celotno življenjsko dobo, ter je namenjeno, da se vsi elementi uporabijo, potrošijo ali odstranijo skupaj.

30

V zvezi s tem je treba poudariti, da iz samega besedila te določbe izhaja, da so tri v njej našteta negativna merila kumulativna. Zato se zgolj proizvodi, ki – čeprav ustrezajo pozitivni opredelitvi embalaže – hkrati izpolnjujejo te tri pogoje, ne štejejo za embalažo v smislu Direktive 94/62.

31

V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, da jedra za navijanje, ki so proizvodi, okrog katerih je navit upogljiv material, kot je plastična folija, aluminijasta folija ali toaletni ali vpojni papir, ustrezajo pozitivni opredelitvi pojma embalaže iz člena 3(1), prvi in drugi pododstavek, Direktive 94/62 in da ne ustrezajo merilom negativne opredelitve navedenega pojma, določenim v tretjem pododstavku, točka (i), tega člena.

32

Prvič, čeprav je namreč res, da takšna jedra za navijanje niso namenjena shranjevanju navedenih proizvodov, pa vseeno izpolnjujejo tako nalogo podpore in motka za te gibljive proizvode in torej tako nalogo zaščite kot nalogo predstavitve teh proizvodov v smislu člena 3(1), prvi pododstavek, Direktive 94/62.

33

Kot je v točkah od 42 do 44 sklepnih predlogov ugotovil generalni pravobranilec, jedro za navijanje gibljivemu proizvodu, ki je nanj navit, zagotavlja zaščito notranjosti, ki mu daje čvrstost, ki omogoča njegovo predstavitev z olajšanjem njegovega transporta in njegove uporabe. Jedro za navijanje je poleg tega, ko se gibljivi proizvod, ki je nanj navit, porabi, „nevračljiv predmet“ v smislu navedenega člena 3(1), prvi pododstavek, drugi stavek.

34

Poleg tega, ker je jedro za navijanje oblikovano tako, da skupaj z gibljivim proizvodom, ki je nanj navit, potrošniku na prodajnem mestu predstavlja prodajno enoto, ustreza opredelitvi primarne embalaže iz člena 3(1), drugi pododstavek, točka (a), Direktive 94/62.

35

Drugič, čeprav drži, da so ta jedra za navijanje glede na svojo funkcijo podpore in motka gibljivih proizvodov, ki so nanje naviti, nujna za podporo teh proizvodov med njihovo celotno življenjsko dobo, pa to še ne pomeni, da ne izpolnjujejo meril negativne opredelitve, ki so določena v členu 3(1), tretji pododstavek, točka (i), Direktive 94/62. V nasprotju s čajno filter vrečko ali kapsulo za kavni avtomat, ki sta navedeni v Prilogi I k Direktivi 94/62 kot ponazoritvena primera proizvodov, ki niso embalaža v smislu te določbe, jedro za navijanje ni del gibljivega proizvoda, ki mu služi kot podpora in motek, in ni namenjeno porabi ali odstranitvi skupaj s tem proizvodom, temveč, nasprotno, še naprej obstaja in ga je treba po tem, ko se proizvod porabi, zavreči.

36

Nazadnje je treba poudariti, da razlago, da so jedra za navijanje embalaža v smislu člena 3(1) Direktive 94/62, potrjuje to, da je Komisija sprejela Direktivo 2013/2, s katero je bila spremenjena Priloga I k Direktivi 94/62, ki odtlej na seznamu primerov embalaže, ki izpolnjuje merila, opredeljena v členu 3(1), tretji pododstavek, točka (i), Direktive 94/62, vsebuje „[zvitke], cevi in valj[e], okrog katerih je navit upogljiv material“.

37

Iz navedenega izhaja, da je treba člen 3, točka 1, Direktive 94/62 razlagati tako, da so jedra za navijanje v obliki zvitkov, cevi ali valjev, okrog katerih je navit upogljiv material, ki se prodaja potrošnikom, „embalaža“ v smislu te določbe.

38

Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem podredno – če bi Sodišče na vprašanje, zastavljeno v zadevi C‑313/15, odgovorilo nikalno – sprašuje, ali je Komisija s sprejetjem Direktive 2013/2, ki med primeri embalaže iz Priloge I k Direktivi 94/62 vključuje jedra za navijanje, napačno razlagala pojem „embalaža“, kakor je opredeljen v členu 3 zadnjenavedene direktive, in je prekoračila obseg pooblastil, ki so ji bila podeljena v okviru njenih izvedbenih pooblastil.

39

Ker je odgovor Sodišča na vprašanje, zastavljeno v zadevi C‑313/15, pritrdilen, na vprašanje, zastavljeno v zadevi C‑530/15, ni treba odgovoriti.

40

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Člen 3, točka 1, Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004, je treba razlagati tako, da jedra za navijanje v obliki zvitkov, cevi ali valjev, okrog katerih je navit upogljiv material, ki se prodaja potrošnikom, pomenijo „embalažo“ v smislu te določbe.